Neimenovani pripovedovalec, pisatelj in avtor polemičnih časopisnih člankov, po naključju postane priča nenavadnemu dogodku na zemunskem nabrežju. Radovednost, kaj se je pravzaprav zgodilo – če se je sploh zgodilo – ga pripelje do skrivnostne mlade Judinje, hkrati pa mu v roke pride osupljiv rokopis s kabalističnimi besedili. Zgodba se vse bolj zapleta in bralca iz vsakdanjega življenja Beograda devetdesetih let vodi v zgodovino zemunske judovske skupnosti ter v skrivnosti judovske mistike.

V vrtincu zarot, matematičnih ugank in pripovedovalčevih paranoičnih poskusov bega pred naraščajočim antisemitizmom se roman v enem samem, dih jemajočem toku pripovedi sklene pri pisalni mizi na drugem koncu sveta.

Pijavke, v prevodu Mateje Komel Snoj, so roman, ki zaradi svoje zgodbe, atmosfere in čudežne igre med realnim in fantastičnim zaseda posebno mesto v Albaharijevem opusu ter potrjuje njegov prepoznavni slog in mesto v sodobni evropski književnosti, bralcem pa ponuja napeto in intelektualno zahtevno branje.

O avtorju: 

David Albahari (1948–2023), srbski pisatelj in prevajalec judovskega rodu, je bil eden najbolj cenjenih in vplivnih avtorjev poznega 20. stoletja. Za svoj opus – knjige kratkih zgodb, romane, esejistične zbirke in knjige za otroke – je dobil vse pomembnejše srbske literarne nagrade. Njegova dela so prevedena v več kot dvajset jezikov, med njimi tudi v slovenščino (Besede so nekaj drugega, Vaba, Götz in Meyer). Roman Pijavke (2005) je Albahari napisal v Kanadi, kjer je živel skoraj dve desetletji.