Delo  je razdeljeno na tri dele:

• prvi del (Uvod, Tres ordines, Obdobje krize …) govori o pojmu treh redov (oratores, bellatores, laboratores) v visokem in poznem srednjem veku ter zgodnjem novem veku,
• drugi del (Upodobitve treh redov) govori načelno o upodobitvah tega motiva v likovni umetnosti obravnavanega časa,
• v tretjem delu pa so predstavljeni posamezni spomeniki.

V prvem delu avtor s klasično zgodovinsko analizo osvetljuje in umešča problem treh redov. Napoveduje ključno vprašanje, zakaj se shema, ki je nastala v visokem srednjem veku, razmahne v umetnosti prav ob prehodu srednjega v novi vek, in zakaj umetnost vztraja pri izvirnem modelu, čeprav ga je družbena resničnost z uveljavljanjem meščanstva že temeljito preobrazila. V drugem, problemsko osrednjem in najbolj izvirnem delu, avtor odgovarja na osrednje vprašanje s pomočjo standardne Gombrichove metodologije »shema + korekcija« in ponuja nekaj prepričljivih hipotez. V zadnjem delu s tradicionalno ikonografsko analizo opiše izbrane primere upodobitev treh stanov.

Besedilo je relevanten prispevek k problematiki upodabljanja standardne ideološke sheme tedanje družbene ureditve in pionirsko delo na tem področju, saj se ga doslej, kakor je razvidno tudi iz literature, ki jo avtor temeljito pozna in upošteva, v svetu še nihče ni lotil. V tem je delo torej popolnoma izvirno in prinaša novo vednost ne samo v našem, temveč tudi v širšem prostoru humanističnih ved.