Lahko bi rekli, da uporablja ekonomske metode in orodja, da raziskuje, kako delujeta politika in vlada. Pri tem avtor opozarja na problem»koristoljubja«, ko se politične odločitve ne sprejemajo učinkovito in nepristransko v zasledovanju »javnega interesa«. Avtor na tej točki opozori tudi na pluralizem vrednot in s tem na nasprotje med javnim in zasebnim interesom, kar negativno vpliva na moč pravice do javne izbire.

Kako je razlaga pravice do javne izbire relativna, ponazori avtor s tem, da predstavi dela in pristope različnih znanstvenikov, ki so se ukvarjali s tem problemom, od začetkov do njihovih modernejših razlag. Nekateri so bili za svoje dosežke tudi večkrat nagrajeni (Nobelova nagrada …).

Avtor opozarja:

• na problem »koristoljubja«, ko se politične odločitve ne sprejemajo učinkovito in nepristransko v zasledovanju »javnega interesa« in pluralizma vrednot,
• kako lahko vlada s pritiski neupravičeno širi svoje dejavnosti tudi na druga področja,
• na vlogo politikov in birokratov, ki so del političnega procesa, ter vlogo ustave,
• na področje volilnih sistemov s problematiko t. i. »volilnega motiva«, »drsenja k sredini«, »taktičnega glasovanja«, »zgoščenih in razpršenih interesov« itd.,
• na posledice sklepanja koalicij, trgovanja z glasovi in politično kupčkanje, iskanje rente oz. vladnih monopolov in privilegijev.