Zaradi svoje lege je bila Gorenjska od najstarejših arheoloških obdobij gospodarsko in kulturno del jugovzhodoalpskega prostora. Njena naravna bogastva so omogočala gospodarski razvoj od prve prisotnosti človeka vse do danes: lov, železarstvo, rudarstvo, gozdarstvo, kmetijstvo, turizem. Nahajališča železova rude so botrovala razvoju železarstva, ki je bila pomembna gospodarska dejavnost vse do zatona v 20. stoletju, les je bila osnova oglarstvu in stavbarstvu, rodovitna zemlja pa za pridelavo hrane in razvoj živinoreje. Preko Gorenjske in njenih gorskih prelazov so vodile trgovske poti in z izgradnjo karavanško-bohinjske železnice, ki je bila takrat vez med Srednjo Evropo ter Jadranom, je gospodarstvo dobilo ponoven zagon.