V prvem avtorice prispevkov predstavijo zgodovino stavbe na Beethovnovi 3, ki sega v 19. stoletje, odkritje zaporniških celic in njihovo obnovo. Zaporniške celice so bile odkrite leta 2007 in razglašene za kulturni spomenik državnega pomena. V letih 2018 in 2019 je potekala njihova obnova. Študijski center za narodno spravo si kot njihov upravitelj prizadeva pripraviti stalno razstavo, saj veljajo za edine ohranjene celice tajne policije. O samih zaporniških celicah je malo znanega, a najverjetneje so bile po koncu druge svetovne vojne del mreže skrivnih zaporov. V nadaljevanju je predstavljena zgodba veletrgovca in industrialca inž. Toma (Tomaža) Kneza, ki je bil med letoma 1945 in 1948 kar trikrat obsojen. Njegovo ime je, poleg imen Leopold Stančič in Ana Vajs, izpraskano v steno ene od zaporniških celic.

V drugem delu avtorji predstavljajo zgodbe posameznikov, ki so bili žrtve medvojnega revolucionarnega nasilja (Jožef Sušnik, Franc Emmer, Avgust Praprotnik, Ivo Peršuh, Franc Strah, Fortunat Majdič) in represivnih ukrepov komunistične oblasti po koncu vojne, predvsem tistih, ki so bili obsojeni na političnih sodnih procesih od konca vojne do sredine petdesetih let prejšnjega stoletja (Franc Erce, Srečko Kristan Antonija in Bernard Marolt, Jožko Kragelj, Amalija Štefulja, Adam Luthar, Bogdan Matković, Frančiška Plahuta, Vekoslav Korošec, Janez Robas, Cecilija Koradej). Kronološko so predstavljeni najpomembnejši politični in represivni ukrepi komunistične oblasti med letoma 1944 in 1951. V monografiji je objavljeno tudi fotografsko in dokumentarno gradivo.

Avtorji prispevkov: dr. Jelka Piškurić, Marta Keršič, dr. Mateja Čoh Kladnik, dr. Damjan Hančič, dr. Monika Kokalj Kočevar, dr. Marko Štepec, Mirjam Dujo Jurjevčič, Neža Strajnar, Petra Grabrovec