Boria Sax sodi med vodilne učenjake na področju preučevanja živali v njihovih interakcijah z ljudmi. (Področje je zaznamovano z različnimi imeni, med drugimi animalistika oz. animal studies, antrozoologija, zooantropologija, etnozoologija itn.)

Saxova obravnava nemškega nacizma skozi prizmo živali, tako domačih kakor divjih, osvetljuje fenomen fašističnega totalitarizma z zornega kota, ki ga bralci literature o fašizmu in nacizmu večinoma niso vajeni. Obstaja namreč nepregledna literatura o nacizmu, v kateri velikanski pomen živali – pa tudi naravnih vrst in naravnega okolja nasploh – v ideološki in praktični konstrukciji nacizma sploh ni opažen.

Sax obravnava simbolne rabe in prakse ravnanja z živalmi v nacizmu v vrsti logično urejenih poglavij.

Knjigo začne z obravnavo mesta živali v prednacističnih ideologijah rasne hierarhije in rasne vojne, iz katerih se je razvila ideologija nacizma v vsej njeni notranji raznolikosti.

Nato obravnava simbolizem najpomembnejših živali: (predniško) opico, (žrtveno) jagnje, (žrtvenega) prašiča, (arijskega) volka, (judovskega) psa in tovariša v orožju – konja.

V naslednjem razdelku se posveti praktičnemu ravnanju z živalmi (ki je s svojo krutostjo pogosto bilo v kričečem nasprotju z visokimi načeli varstva živali, formuliranimi tudi v nizu nacističnih zakonov o varstvu živali, varstvu narave, lovski zakonodaji…) in nacistični znanosti o živalih, s posebnim poudarkom na etologiji (kjer obravnava tudi sramotni donesek Konrada Lorenza, poznejšega nobelovega nagrajenca) in živalski psihologiji.

V zadnjem razdelku, naslovljenem Žrtvovanje in smrt, obravnava ravnanje z živalmi in dehumanizacijo človeških žrtev s pomočjo njihove »animalizacije« v srhljivih kontekstih mučenja in genocida.

Knjigi so na koncu dodani še trije apendiksi (Nacistični totemizem, Zakon o zaščiti živali, Kratka kronologija o zakonodaji na področju varovanja živali in narave v Tretjem rajhu).

Knjiga Živali v Tretjem rajhu je pomemben donesek k osvetlitvi tiste bistvene razsežnosti nacističnega totalitarizma, ki jo navadno označujejo za biologizem in rasizem, pri čemer pa prezrejo globok interes nacizma za konkretne izbrane živalske in rastlinske vrste, ki jih je nacizem, enako kot ljudi, radikalno etniziral in rasiziral, razdelil živali na germanske in judovske, rastline na plemenito nemško floro in na plevel, ki ga je treba iztrebiti.