Še posebej pa prof. dr. Aleksandra Panjeka in dr. Nadje Terčon, ki sta s skupnimi močmi uredila prvo publikacijo, ki združuje pomembnejši del izjemno bogatega, a doslej publicistično dokaj razpršenega znanstvenega in esejističnega opusa enega največjih, najizvirnejših ter intelektualno najprodornejših zgodovinarjev in muzealcev na Primorskem in v Sloveniji. Dr. Miroslav Pahor ni bil le »oče« oziroma prvi ravnatelj Mestnega in nato Pomorskega muzeja v Piranu, prvega in edinega tovrstnega javnega muzeja v Sloveniji; dr. Pahor je bil predvsem izjemen raziskovalec, spreten muzejski zbiralec, zaveden slovenski intelektualec s kozmopolitskim duhom, erudit, ki je že v vojnem času in nato po osvoboditvi, v obdobju graditve nove države in družbe, dobro razumel pomen objektivnega in strokovno brezhibnega ohranjanja, preučevanja in interpretiranja dediščine in zapuščine nekdanjih protagonistov istrske kulture, tukajšnje bogate arheologije, pomorske zgodovine tudi v širšem slovenskem nacionalnem kontekstu, in hkrati zgodovine in družbenega razvoja lokalnih skupnosti in »malih ljudi«.

Miroslavu Pahorju gre tudi zasluga za ohranjanje in preučevanje tradicionalne solinarske dediščine. Mirno lahko trdimo, da sta bila njegova vizija in njegov sistematični znanstveni pristop do dela in življena piranskih solinarjev prva zametka inovativnega muzejskega projekta, ki se je sicer realiziral deset let po njegovi smrti z Muzejem solinarstva, kulturnim spomenikom državnega pomena. Zbornik, ki ga imate pred seboj, je pravi zaklad znanja in kot tak eden od pomembnejših skupnih publicističnih projektov in dosežkov Univerze na Primorskem in Pomorskega muzeja Piran. Namenjen je zgodovinarjem, študentom, mladim raziskovalcem, ljubiteljem morja in pomorstva ter tudi širšemu radovednemu bralstvu, ki želi bolje spoznati identiteto, preteklost in tudi sedanjost teh obmorskih krajev. – iz spremne besede Franca Jurija. 

Vse poti vodijo na morje

Kazalo

Franco Juri
9 Zaklad znanja

Nadja Terčon
11 Življenje in ustvarjalno delo dr. Miroslava Pahorja (5. 11. 1922–25. 4. 1981)

Aleksander Panjek
39 »Dobre pomorščake je treba iskati v hribih«: pristop Miroslava Pahorja k pomorski zgodovini

1
57 Furmani, hribovci, mornarji: celinske slovenske dežele in morje
59 Vloga furmanstva pri rekrutiranju prostovoljnega kadra avstrijske mornarice (s posebnim ozirom na Štajersko)
69 Vloga gorenjsko-koroške prometne pahljače pri rekrutiranju pomorskega kadra v preteklosti (1812–1918)
95 Slovenski cestni križ kot faktor rekrutiranja pomorskega kadra v naših deželah (1812–1941)

2
177 »Pr murji«: primorsko-notranjsko podeželje in morje
179 Kraška vas Povir, primer simbioze med kopnim in morjem
219 Senožeče – slovenska pomorska postojanka na kopnem
285 Slovensko zaledje v kooperaciji s pomorskim ladjedelništvom M. Pahor in Ilonka Hajnal
303 Po sledeh nekega jambora …

Samo morje je vedelo

Kazalo

1
9 Pomorstvo in ladjarstvo
11 Ladjedelništvo v preteklosti Pirana (14.–20. stoletje)
27 Gabrijel Gruber ali ladjedelstvo – navtika – navigacija (2. polovica 18. stoletja)
69 Sto let slovenskega ladjarstva (1841–1941)
139 Slovenski inženirji in tehniki v tržaškem arsenalu (1863–1913)
147 Samo morje je vedelo … Votivne podobe v cerkvi Marije Strunjanske in v Pomorskem muzeju v Piranu (18.–20. stol.)
157 Zadnji dnevi rušilca »Zagreb« (1941)
169 Razvoj jugoslovanske vojne mornarice: z razstave v Pomorskem muzeju »Sergej Mašera« (1942–1972)

2
175 Pomorščaki: skupinske slike
177 Slovenski dijaki in študentje na Pomorski šoli v Trstu (1754–1914)
185 Maribor – mesto pomorščakov (1821–1945)
205 Pomorščaki s celjskega območja (1829–1975)
235 Koroški Slovenci v vojnem pomorstvu (1838–1918)
247 Slovenski mornarji Avstrije v obrambi Dalmacije in Istre (1849–1917)
275 Slovenski podoficirski kader v avstrijski vojni mornarici v razdobju od 1883 do 1903
281 Ponovno o zgodovinski problematiki naših pomorščakov med drugo svetovno vojno
293 Mornariški odred Koper (1944–1945)

3
299 Pomorščaki: portreti
301 Admiral Maksimilijan Daublebsky von Sterneck iz Celovca (roj. 1829)
317 Kontraadmiral Karel Schaffer iz Sežane (roj. 1831)
325 Kontraadmiral Rihard Pogačnik iz Trsta (roj. 1838)
333 Kontraadmiral Karl Žonta (Schonta) iz Celovca (roj. 1841)
341 Veliki admiral Anton Haus iz Tolmina v prvi svetovni vojni (roj. 1851)
349 Kontraadmiral Alojz Praprotnik iz Bovca (roj. 1854)
355 Kadet Anton Dolenc iz Loža (roj. 1871) z objektivom okoli sveta (1890–1891)
377 Kontraadmiral Metod Ciril Koch iz Kranja (roj. 1874)
385 Poročnik korvete Ive Osredkar iz Ljubljane (roj. 1915)
391 Major Baldomir Saje iz Novega mesta (roj. 1909)
399 Seznam izvirnikov zbranih del Miroslava Pahorja