Vloga smrti v zgodovini literarnega ustvarjanja je očitna, čeprav v tej knjigi zgolj sugerirana. Različne obravnave nadgrajujejo pojme tematizacije, imaginacije in konstalacije motivno-tematskega opomenjanja smrti v literaturi, odpirajo pa temeljna poetološke razpotja.

Smrt kot osnovna matrika človeškega mišljenja, ki se manifestira v poeziji, prehaja v poetično stalnico. Na ta način poezija, sposobna ontološko-eshatoloških dimenzij, na vprašanja o t. i. večnih resnicah, ki se zastavljajo ob tem, paradoksalno odgovarja z življenjem – prav tako v jeziku poezije. O slednjem govori drugi del knjige.

V tej publikaciji je mogoče brati raziskave in refleksije izpod peresa znanstvenikov in pesnikov, ki ponujajo globlji vpogled v ustvarjanje nekaterih domačih in tujih pesnikov (F. Prešeren, G. Leopardi, A. S. Puškin, C. Baudelaire, W. B. Yeats, A. Gradnik, A. Ahmatova, G. Strniša, V. Memon) ter hkrati z vsakim prispevkom monolitno razmišljanje o poeziji tudi presegajo.

Kazalo vsebine:

Neža Zajc: Predgovor

I. Poezija in Smrt

• Neža Zajc (spremna beseda): Uvod v zgodovino pesniškega ustvarjanja v posvečenosti
• Irena Avsenik Nabergoj: Tek časa in pesnikovo simbolno izražanje predsmrtne agonije v psalmu 22
• Neža Zajc: Sv. Maksim Grek o nesmrtnosti smrti in odmev bizantinskega poetičnega izročila
• Janko Kos: Prešernova pesniška misel o smislu smrti
• Igor Grdina: Eshatologija brez transcendence?
• Nada Grošelj: Starost in smrt v pesništvu in filozofiji Williama Butlerja Yeatsa
• Blaž Podlesnik: Obrt in smrt (tema smrti v pozni liriki A. Ahmatove)
• Neža Zajc: Neminulost (ali ≫Smrt–Misel–Pesem≪, poetski trikotnik ne le) v poeziji Anne Andrejevne Ahmatove
• Brane Senegačnik: VITA VITAE MEAE: O poeziji in smrti
• Denis Poniž: Vladimir Memon in zavedanje (lastne) smrti v pesmi El Angel exterminador
• Vinko Moderndorfer: Poezija in smrt – pesnikov avtoportret

II. Poezija kot (pesnikovo) življenje

• Martina Ožbot: Giacomo Leopardi – praksa jezikovne pesniške kreacije in stališča o jeziku kot kolektivnem fenomenu
• Igor Grdina: Prešeren – enciklopedični pesnik
• Neža Zajc: Pojmovanje lirike, smrti in pesniškega življenja v poetikah F. Prešerna in A. S. Puškina
• Brane Senegačnik: Poezija – oblika, ki je snov, ki je življenje
• Denis Poniž: Gregor Strniša, pesnik ljubezni, življenja in smrti
• Igor Žunkovič: Strniševi pojmovanji fizike in metafizike kot vira post-humanistične etike
• Dejan Kos: Poezija kot življenje v smrti

Podatki o avtorjih
Povzetki prispevkov v slovenščini in angleščini
Imensko kazalo