Tako kot prvi del monografije, tudi Biti v svetu predstavlja temeljito znanstveno in filozofsko analizo različnih oblik in modusov staranja v zahodnih družbah. V drugem delu gre za teoretsko artikulacijo »stališča notranjosti«, za fenomenološko analizo starosti s posebnim poudarkom na subjektivnih oziroma doživljajskih kontekstih staranja in starosti. Metodološko temelji na kvalitativnih analizah psihosocialnega doživljanja staranja pomembnih in pomenljivih zgodovinskih osebnosti ter sodobnikov Simone de Beauvoir. Skozi analizo njihovih življenjskih modusov pokaže, kako osebni življenjski potek poleg družbenega položaja vpliva na preživljanje in doživljanje starosti.

Simone de Beauvoir predstavi svoje gradivo o doživljajskih svetovih starostnikov v štirih glavnih sklopih, v katerih postopoma premišlja o odnosu človeka do svojega telesa, do časa, zgodovine, do drugega in do sveta. Avtorica najprej izpostavi dialektično-protisloven odnos med dojemanjem lastne biti človeka in njegovim dojemanjem starosti. Gre za to, da »tisti_a, ki sem star_a«, ni nikoli tisti_a, ki sem »jaz sam_a«, temveč tisti_a, ki je kot tak prepoznan_a in pripoznan_a od »moje« okolice. Avtorica barvito opisuje različne odzive starostnikov na protislovno identitetno situacijo, npr. zavračanje starosti, prevzemanje pozicije nenehno mladega človeka, sprejemanje starosti kot izvor ugodnih izgovorov za svoje slabosti, manevriranje med idejo bolezni in idejo starosti in podobno.

Simon de Beauvoir opozarja, da je za pozitivno sprejemanje starosti ključno ohranjanje projektov, zamisli, nepristajanje na opustošenje človekovega telesa in duha v starosti. Pomembna je njena ugotovitev, da se predhodne izbire v življenjskem poteku in trenutne nezgode medsebojno prepletajo in tako oblikujejo obraz vsake starosti. Kot v prvem delu monografije tudi v drugem delu ugotavlja, da so možnosti »izopolnjene« starosti dejansko na voljo le redkim, pravzaprav privilegiranim. Zato se prav v zadnjem starostnem obdobju razpira najgloblji družbeni prepad med bogatimi in revnimi.

Delo, ki je nastalo na začetku 70. let, je presenetljivo aktualno, kot bi bilo napisano prav za današnji čas. Kot je avtorica z delom »Drugi spol« vtirila pot feminističnemu gibanju, je z delom »Starost« opozorila na vse dileme starajoče se družbe, ki smo ji v vsej širini priča šele v zadnjih desetletjih. Avtorica ogorčeno protestira proti hinavski in sprenevedavi starostni politiki sodobnih družb. Nobeno od politik, predlaganih za blaženje starostnih težav (npr. dvig pokojnin, zdrava bivališča za ostarele, organizirane zabave), ne pomaga, saj ne more popravljati sistematičnega razdejanja, katerega žrtve so bili starajoči vse svoje življenje, trdi avtorica.

V znanstvenem delu ‘Starost II.: Biti v svetu’ nam avtorica vseskozi nastavlja ogledalo, v katerem si lahko ogledamo stanje nas samih in družbe, ki nas življenjsko u-bija toliko bolj, kolikor starejši smo in nas poziva, da se temu stanju individualno in/ali skupnostno upremo.