Uvod, ki ga je pripravil avtor knjige se ukvarja predvsem z vprašanjem položaja muslimanov v Sloveniji oziroma vprašanjem izgradnje džamije v Ljubljani. Avtor je na znanstveni ravni predstavil to problematiko in to je prvič, da je neka uradna oseba iz Islamske skupnosti spregovorila o džamiji v Sloveniji na takšen način. Vsekakor je to dober prispevek k razumevanju tega vprašanja in pogleda muslimanov in Islamske skupnosti pri reševanju tega problema. Uporabljen je bil arhiv Islamske skupnosti, ki beleži zanimive in koristne podatke. Za pisanje uvoda je avtor porabil ogromno časa pri pregledovanju dokumentacije, ki se je v arhivu zbirala okrog štirideset let.

V drugem delu knjige so zajeti intervjuji in govori, ki jih je avtor dal različnim slovenskim in tujim medijem. Prof. dr. Enes Karić je v svoji recenziji knjige zapisal: ”Zagotovo vsi njegovi intervjuji in predvsem tisti, ki so bili dani slovenskim časopisom, vsebujejo širok, evropski zamah. Dr. Grabus obravnava procese znotraj različnih srečanj islama in sedanjo evropsko sceno. Njegov diskurz je znan po’prehodu meje, vendar ta prehod ni moteč, ne vznemirja ali na kakršen koli način destabilizira. Zelo so koristni njegovi komentarji o islamofobiji, muslimanski integraciji v evropske družbe, o muslimanskem tolmačenju Evrope, o evropskem tolmačenju muslimanov in islama itd.”

Naslov ponuja informacije iz prve roke o muslimanih in islamu v Sloveniji. Dr. Grabus s svojim širokim in velikim znanjem ponuja nove vire, nove razlage kjer se te debate razširijo in poglobijo z definiranjem in razlago pojma džamije. Od izrednega pomena je tudi sam prispevek v knjigi, da se širša javnost seznani o teh elementih ali pa pojmih. Knjiga verodostojno predstavi tematiko zgodovine islama v Sloveniji, prikaže aktivnosti Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji, sooča se z odnosom širše javnosti do muslimanov ter pokaže na poskuse in želje muslimanov, da v slovenskem okolju najdejo svoje mesto tako v verskem kot tudi v širšem kulturnem smislu.

Knjiga je zelo pomembna, ker je velik doprinos k identiteti, k poznavanju stališč znotraj same Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji. Avtor v knjigi na kultiviran in nevsiljiv način predstavi problematiko, ki bi bila ob drugačni formulaciji za marsikoga sporna. Poleg vsebine je danes zelo pomembno kako je ta vsebina artikulirana. Ta vsebina je s strani dr. Grabusa artikulirana optimalno. Tako vsebinsko kot po sami formi v smislu, da se kakšen nestrpnež ne more niti na eno samo besedo navezati in zoperstaviti ter povedati poglejte kako muslimani širijo neko svojo nestrpnost in vsiljujejo svoj politični prostor v naš svet. To preprosto ni mogoče. Pomembno je tudi to, da dr. Grabus v uvodu govori, da Islamska skupnost s svojo vzgojno-izobraževalno, kulturno in solidarnostno in pa dobrodelno dejavnostjo na področju socialne države bogati nacionalno identiteto in da v tem smislu opravlja pomembno družbeno nalogo. In še več, da s tem opravlja splošno-koristno vlogo.