Tako
so v drugem delu knjige najprej pogledali na otroštvo v izseljenstvu,
kot se odraža v slovenski izseljenski književnosti in medmrežnih
vsebinah. Tretji del knjige se osredotoča na doslej v veliki meri
prezrte vidike otroštva v nekaterih posebnih izseljenskih situacijah.
Avtorice v svojih poglavjih namreč raziskujejo intimno doživljajske
migrantske izkušnje otrok aleksandrink, prisilno izseljenih otrok in
otrok diplomatov. Četrti del knjige obravnava jugoslovansko skrb za
otroke v slovenskem izseljenstvu v času med svetovnima vojnama,
migracije otrok v jugoslovanskem prostoru ter skrb za otroke slovenskega
porekla v Bosni in Hercegovini, njihovo učenje in ohranjanje
slovenskega jezika..