KNJIGARNA

Za vse, ki si želite stran več – #BUČA novice.

Srebrne igre 1984

[cusrev_reviews_rating color_stars="#FFBC00" product="112147" group="false"]

Razstavni katalog Srebrne igre 1984 (The Silver Games 1984) obuja spomin na zimske olimpijske igre v Sarajevu leta 1984. Obogaten je s fotografijami, predmeti, dokumenti ter pričevanji športnikov, organizatorjev, funkcionarjev in očividcev, osredinja pa se tudi na vlogo Slovencev v tem enkratnem športnem dogodku.

Uredili: Andreja Zupanec Bajželj, Maja Hakl Saje
Vezava: mehka z zavihki
Jezik: slovenski
Število strani: 173
Velikost: 220 x 280 x 15 mm
Leto izida: 2024
ISBN: 9789619620380

18,00 

-
+

Varen nakup

Opis

Zimske olimpijske igre v Sarajevu so ostale zapisane kot eden največjih športnih dogodkov na tleh nekdanje Jugoslavije. Ob tem katalog ne predstavi le športnih uspehov in tekmovanj, ampak tudi ozadje organizacije iger, vključno z vlogo Slovencev kot trenerjev, športnih delavcev in soustvarjalcev prizorišč ter drugih ključnih vidikov dogodka. Posebna pozornost je v katalogu posvečena spominom in izkušnjam, ki so ostali del kolektivnega spomina, ter vplivu olimpijskih iger na družbo in kulturo tistega časa.

Slovenci na ZOI Sarajevo 1984:

Pomembno vlogo sta odigrala slovenska scenografka Meta Hočevar, ki je zasnovala scenografijo uvodne in zaključne prireditve olimpijade, in akademski slikar Jože Trobec, ki je ustvaril uradno maskoto iger, volka Vučka. Številni slovenski športni delavci so prevzeli ključna mesta pri pripravi tekmovališč. Nastopili so v vlogi glavnih trenerjev takratne jugoslovanske reprezentance, katere jedro so predstavljali slovenski športniki. Prvo zimsko olimpijsko medaljo je za Jugoslavijo osvojil slovenski smučar Jure Franko. Dogodek so medijsko podpirala in sooblikovala številna slovenska podjetja, Radio Ljubljana in Televizija Ljubljana sta športno dogajanje takratnega časa ponesla v domove Slovencev.

Katalog je izšel ob 40. obletnici zimskih olimpijskih iger v Sarajevu (8.–19. februar 1984) in istoimenski razstavi, ki je bila od 19. januarja do 5. maja 2024 na ogled v  Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Razstavo sta pripravila Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije ter Muzej športa v sodelovanju z Olimpijskim komitejem Slovenije.

📌 Za bralce, ki jih zanima:

  • olimpijske igre v zgodovinskem in družbenem kontekstu,
  • vloga Slovenije in Slovencev na ZOI Sarajevo 1984,
  • športni spomini, fotografije in predmeti iz 80. let,
  • organizacija velikih športnih dogodkov,
  • spomini in pripovedi očividcev ter funkcionarjev dogodkov.

Mnenja

Zaenkrat še ni mnenj.

Bodi prvi ocenjevalec

"Srebrne igre 1984"

Sorodne knjige

English teaching for deaf and hard-of-hearing students in an inclusive classroom

29,00 

Znanost in sodobni svet

19,90 

Znižano

VAŠ PRIHRANEK   2,00 

Javnost – mediji – oblast

Izvirna cena je bila: 20,00 €.Trenutna cena je: 18,00 €.

Znižano

VAŠ PRIHRANEK   3,00 

Alžirija in Gambija

Izvirna cena je bila: 30,00 €.Trenutna cena je: 27,00 €.

Otrok kot žrtev kaznivih ravnanj

15,00 

Generacija (Osemdeseta: Pojmovnik novega kulturnega polja 3.)

17,00 

Uredili: Andreja Zupanec Bajželj, Maja Hakl Saje
Vezava: mehka z zavihki
Jezik: slovenski
Število strani: 173
Velikost: 220 x 280 x 15 mm
Leto izida: 2024
Založba:
ISBN: 9789610510802

17,00 

Generacija (Osemdeseta: Pojmovnik novega kulturnega polja 3.)

-
+
DOBAVNI ROK:
2 - 5 DNI
Uredili: Andreja Zupanec Bajželj, Maja Hakl Saje
Vezava: mehka z zavihki
Jezik: slovenski
Število strani: 173
Velikost: 220 x 280 x 15 mm
Leto izida: 2024
Založba:
ISBN: 9789610510802

Poglobljen izrazoslovni in konceptualni pojmovnik o pojmu generacija, ki ga avtorica analizira v družbenem in kulturnem kontekstu 20. stoletja.

V tretjem zvezku leksikona Osemdeseta: Pojmovnik novega kulturnega polja, avtorica obravnava razumevanje pojma generacija v okviru kulturne sociologije in kulturne zgodovine od moderne sociologizacije po prvi svetovni vojni do konstruktivistične predelave pojma, ki razume generacijo kot historično proizvedeno diskurzivno formacijo.

V zaključku se s pomočjo intervjujev s protagonisti jugoslovanskih osemdesetih v različnih poljih kulturne produkcije sprašuje, kako lahko pojem pomaga razrešiti napetost med biografijo in strukturo v analizi družbenih sprememb ter o splošni analitični uporabnosti pojma pri analizi radikalnih družbenih sprememb.

Pri tem ugotavlja, da koncept generacije, ki se danes uporablja v popularni govorici ali trženju, ki to obravnava kot homogeno demografsko kategorijo, radikalno drugačno od tiste, rojene deset let prej, v resnici ni vreden nič več kot horoskop.

Če pa generacijo rekonceptualiziramo kot rezultat historično specifičnih režimov subjektivacije in transformacij subjektivnosti, ki se zgostijo v določenem trenutku krize, in če je ne razumemo le skozi ta sociološki obstoj, temveč tudi skozi njeno diskurzivnost in izkustvenost (poimenovanje, etiketiranje, prakticiranje in doživljanje), potem nam ta lahko služi kot analitično orodje za razumevanje družbenih transformacij in simbolnih revolucij, katerih akter in obenem produkt je ta sociološko/diskurzivna generacija.

Kazalo vsebine:

Zakaj generacija?

I. Etimološka opredelitev pojma in zgodovinski okvir
1. Uvod
2. Konjunkturalna analiza in razpoloženje
3. Generacija kot analitični koncept: med biografijo in zgodovino
4. Konjunktura 1980-ih in njen historični senzorij ali »štimung«

II. Moderni koncept generacije
1. Od genealoške do družbene generacije
2. Sociologija družbene generacije: Mannheim in generacija kot skupnost usode
a. Generacija kot skupna lokacija in kot aktualnost
b. Sveži kontakt in prevrednotenje inventorija
c. Lokacija in izkustvo
3. Od Mannheima do generacije kot zamišljene skupnosti v sodobni nemški sociologiji
4. Druge oblike skupinjenja: razred, milje, scena

III. Alternativni ali dopolnjujoči pojmi: struktura občutenja
1. Historični senzorijum: struktura občutenja kot artikulacija historičnega izkustva generacije v kulturnih oblikah
2. Historičnost subjektivnega
3. Struktura občutenja kot ideologija, preden ta postane ideologija
4. Struktura občutenja, kot se artikulira v kulturnih oblikah
5. Struktura občutenja kot kolektivni imaginativni odgovor
6. Kulturna grožnja družbeni hegemoniji: novo vs. rezidualno
7. Generacijskost strukture občutenja: afektivna atmosfera in skupni historični čas

IV. Alternativni ali dopolnjujoči pojmi: družbeni karakter in habitus
1. Generacija kot družbeni karakter
2. Habitus in generacija kot mreža figuracij: Elias
3. Habitus in generacija kot rezultat klasifikacijskih bojev: Bourdieu
4. Generacijski habitus v krizi: simbolna revolucija in družbena
5. Generacije kot prakse klasificiranja

V. Diskurz razlike: konstruktivistična predelava generacijskega koncepta
1. Generacija kot historično proizvedena diskurzivna formacija
2. Generacionalizacija
3. Komodifikacija generacijskega kategoriziranja
4. Sklep: generacija kot družbena entiteta in kot diskurzivna formacija

VI. Od socializma v krizi prek generacijske alternativne kulture do kapitalističnega realizma
1. Družbeni senzorij krize
2. Kulturni upor kot artikulacija krize
3. Milje in scena: urbana teatralizacija in zavzetje prostora
a. Prostor
b. Paralelnost do družbenega centra

VII. Zaključek: pojem generacije in zgodovinjenje simbolnih revolucij

VIII. Bibliografija

📌 Za bralce, ki jih zanimajo:

  • družbena in kulturna teorija
  • konceptualne študije in pojmovniki
  • generacijski odnosi in kulturne transformacije
  • sodobni družboslovni pristopi k analizi družbe
ZALOGA

Večina knjig na zalogi.

ZALOGA

Večina knjig na zalogi.

VARNO NAKUPOVANJE

Možnost plačila s kreditnimi karticami,
po predračunu ter plačilo po povzetju.

VARNO NAKUPOVANJE

Možnost plačila s kreditnimi karticami,
po predračunu ter plačilo po povzetju.

BREZPLAČNA DOSTAVA

za nakupe nad 40€.

BREZPLAČNA DOSTAVA

za nakupe nad 40€.

HITRA DOSTAVA

2 - 5 dni.

HITRA DOSTAVA

2 - 5 dni.