A to osrediščenje je zelo raznoliko, saj prispevki izhajajo iz filozofije, literarne vede, komparativistike, zoofolkloristike, antropologije, umetnostne zgodovine, kritične animalistike in kritične animalistične pedagogike ter varstvene biologije. Vse pa povezuje skupno izhodišče, to je misliti živali drugače, z zanikanjem antropocentričnega in speciesističnega pogleda na živali in z umeščanjem njihovih življenj v raziskovalni in emotivni fokus.

Predvsem gre za to, da ne odvrnemo pogleda od tiste živali, ki stopi pred naš pogled in se tudi zagleda v nas, ne glede na to, kakšen način njenega pogleda je to. Da jo zares vidimo, da ne zanikamo njenega obstoja, trpljenja in nasilja nad njo.

V monografiji razpravljamo o vrstni determiniranosti, čeprav je že popolnoma jasno, da vrsta obstaja le v taksonomskem smislu, ne pa v filozofskem, saj le telesna pojavnost ne oblikuje čutečega bitja, razlike v telesnosti še ne pomenijo, da je človeška pojavnost vredna več kot živalska, je le pridobila večjo družbeno in politično vrednost kot dominirajoča vrsta nad drugimi.