Ljudstvo Nuer je najbolj klasično afrikanistično delo Evans-Pritcharda, zlasti zaradi ključnih teoretskih konsekvenc, ki jih je podal z opisom načinov preživljanja in političnih institucij enega izmed nilotskih ljudstev. S pomočjo dognanj in novih metodoloških pristopov, ki sta jih postavila Radcliffe-Brown in Durkheim, je Evans-Pritchard v nuerskih obravnavah v dovršeni obliki realiziral bistvo potomstvene teorije, še posebej njenega najvplivnejšega modela, segmentarnega modela razlage afriških družb. Avtor ugotavlja, da so v vsakdanjem življenju Nuerov sledovi segmentarnega političnega sistema sicer slabo vidni, vendar se jih da izluščiti in zajeti skozi strukturno konfiguracijo.