Kakšni so bili cilji jugoslovanske diplomacije pri reševanju tržaškega vprašanja, desetletja trajajočega ozemeljskega spora, ki je bil eden najpomembnejših zunanjepolitičnih sporov v Evropi po drugi svetovni vojni?

Monografija Trsta ne damo, s podnaslovom Jugoslavija in tržaško vprašanje 1945–1954, je rezultat poglobljenih raziskav v najpomembnejših arhivih v Beogradu (Diplomatski arhiv ministarstva spoljnih poslova i arhiv jugoslavije), Zagrebu (Hrvatski državni arhiv) in Ljubljani (Arhiv Republike Slovenije), končno pojasnjuje nekatere vidike, o katerih je bilo v doslej dostopnih rekonstrukcijah mogoče le ugibati.

Delo, ki mu poleg velikega števila neobjavljenih dokumentov koristi tudi bogata večjezična bibliografija, je razdeljeno na tri poglavja, ki sledijo glavnim cezuram v jugoslovanski zgodovini obravnavanega obdobja: osvoboditvi Trsta maja 1945, izključitvi iz Informbiroja leta 1948 in izdaji dvostranske note 8. oktobra 1953, anglo-ameriške odločitve o ukinitvi Svobodnega tržaškega ozemlja z razdelitvijo njegovih dveh con (A in B) med Rim in Beograd.