Tak liberalizem se je rodil na krščanskem severu Evrope, inovacijska družba je razcvetela na območju današnje Belgije in Nizozemske in se potem razširila najbolj v Veliko Britanijo, pa tudi drugod po Evropi. V naše kraje so te ideje prispele razmeroma pozno.

Dalj časa po osamosvojitvi so Slovenijo obvladale stranke, ki so imele v imenu ali programu besedo liberalna, dejansko pa niso podpirale gospodarske in idejne svobode. In zato je Rhonheimer za Slovenijo dragocen. Blizu njegovemu nauku sta bila Janez Evangelist Krek in Andrej Gosar.

Rdeča nit esejev v knjigi je dokazati, da je svobodno tržno gospodarstvo logična posledica vere v človeka, ki mu je Bog ob izgonu iz raja dal sposobnost razlikovanja med dobrim in zlim, torej razmišljanja in odgovornosti. Rhonheimer zapiše, da je kapitalizem »oblika ekonomije daru, v kateri se posameznik bogati s tem, ko bogati druge«.

Rhonheimer spomni, da je krščanstvo nadnacionalno. Rhonheimer ne kritizira toliko posamičnih rešitev v katoliškem socialnem nauku, ampak je kritičen do dejstva, da se Cerkev v to sploh vmešava. Zagovarja vitko državo, ki ima moralne temelje. Funkcija države je »predvsem zagotavljati tiste pravice, ki posamezniku in družini pripadajo po naravi«. Problem družbene pravičnosti razume širše, saj pojma ne omejuje na distributivno pravičnost, in globje, ker dopušča, da imajo družbeni in ekonomski sistemi atribut pravičnosti, kot Hayek. Obrne Misesovo tezo, da je tržno gospodarstvo dobro, ker je ekonomsko učinkovito. Pravi, da je učinkovito, ker je dobro. In dobro je, ker v svojih moralnih temeljih sledi naravi človeka, kot jo razume judovsko-krščanska antropologija človeka, ustvarjena po Božji podobi.

Povzeto iz spremne besede Žige Turka.