Nacionalni program kulture je ključen dokument nacionalne države v Evropski uniji (EU), ki ga uveljavlja kulturna politika in je potrjen v parlamentu. Sprašujemo se, kakšna je povezava nacionalne kulture in podjetniške uspešnosti v Sloveniji. Znanstveno preučevanje mednarodnega poslovanja se vedno prične pri študijah kulture lokalnega okolja. Iz nacionalne kulture izhajajo vrednote, prepričanja, etika in (ne)učinkovitost podjetniškega okolja. Kulturni dejavniki imajo vpliv tudi na zakonodajo.
Za vstopanje na mednarodne trge morajo korporacije dobro poznati predvsem kulturo lokalnih nacionalnih okolij. Iz literature o mednarodnem managementu je razvidno, da so študije mednarodnega poslovanja, na podlagi poznavanja raznolikosti kultur, dobro izdelane in napredujejo. To pa ne pomaga manjšim skupnostim. Razvoj je v sodobni družbi odvisen od podjetniških znanj in učinkovitosti držav.
Opazili smo, da na mednarodnem nivoju ni študij, ki bi raziskovale soodvisnost nacionalnih kultur in razvoja nacionalnega podjetništva. To bi pomenilo obratno študijo iz globalnega v lokalno. Za ravnotežje v sodobnem svetu je nujno tudi učinkovito lokalno podjetniško okolje. V mislih nimamo samo prevratniških idej o upiranju globalnemu kapitalu, temveč težimo k oblikovanju orodij za rast in razvoj nacionalnega lokalnega okolja.
Slovenija je s svojo majhnostjo lahko tipičen primer. V raziskavi se posvečamo primerjalnemu študiju mednarodne literature, obdelamo aktualni Nacionalni program kulture 2014–2017 in njegovega predhodnika NPK 2008–2011, izpeljemo hipoteze in zagovarjamo spremembe v kulturni politiki, javnih institucijah v kulturi. Prestrukturiranje kulture velja tudi za t. i. neinstitucionalni sektor, saj Nacionalni program kulture zagotavlja uspešen prehod »neproduktivne“ organizacijske kulture iz javnega v neodvisni sektor.
V zaključkih predlagamo izboljšave, kot so spremembe pri nadzornih organih javnih zavodov, spremembe v upravljanju, spremembe v pristopu Nacionalnem programu kulture, prehod iz kulture organizacije javnih institucij v organizacijsko kulturo zasebnih organizacij, konkretne spremembe v kulturni politiki. Upamo, da bomo z raziskavo spodbudili nacionalno okolje k izdelavi orodij v kulturni politiki, ki bo vodila k bolj uspešni, bolj učinkoviti in kreativni družbi v mednarodnem okolju.
***
Mnenji o knjigi:
Široko zastavljen kalejdoskop povezav med podjetništvom in nacionalno kulturo skuša odgovoriti na preprosto vprašanje. Kako lahko podjetništvo prispeva k razvoju nacionalne kulture, kako lahko podjetniška kultura spodbudi kulturne deležnike k bolj učinkovitemu in uspešnemu delovanju. Ne gre torej za klasično odvisnost, da kultura s svojim vrednostnim okvirom določa podjetniški ustroj, obseg in kakovost podjetništva. Nasprotno, gre preprosto za uvid, kako lokalno podjetniško okolje lahko spremeni delovanje kulturnih institucij, umetniških mrež. Prestrukturiranje kulture je torej mogoče s subverzivnim delovanjem podjetništva. Zato postaja neodvisni, neinstitucionalni sektor, kot mreža kulturnih podjetnikov ali kot reorganizacija prevladujočih javnih zavodov v menedžersko in podjetniško vodenje zasebne institucije.
Hedlova knjiga prinaša nekaj svežih darov na kulturne oltarje. Toda podjetniška usoda kulturne industrije je v rokah kulturnih menedžerjev. Ves sveti gral počiva v spoznanju, da brez podjetniških znanj in sposobnosti sodobni umetnik ali kulturni menedžer preprosto ne more preživeti. Vodenje sprememb postaja pri tem ritual, ki zahteva obvladovanje poslovne kulture. In prav vera v lastne sposobnosti in zaupanje v ljudi, ki so na koncu potrošniki kulturnih dobrin je pot odrešitve. Hedl je pri tem pokazal podjetniški pogum, vse drugo je kulturna mitologija. —Prof. dr. Bogomir Kovač
***
Spoznanja so bistvena kot prispevek k iskanju slovenske poti iz sedanje krize s krepitvijo kulture družbene odgovornosti kot odgovornosti za posledice vplivov na družbo, ki jih prevzemajo vladni in parlamentarni organi, v tem primeru vplivov na kulturo kot umetnost in preko nje na kulturo kot prevladujoče navade. Vsaj del njihove družbene odgovornosti bi se dal, smel in moral prenesti na podjetnike, saj se s tem tveganje razprši na več nosilcev tveganja in odločanja, ostane pa nadzor državnih organov, da zagotavlja, da kultura družbene odgovornosti do kulture kot umetnosti ne izgine v pozabo. Prav to postaja nova vloga slovenskega ›Nacionalnega programa kulture‹. — Zasl. prof. dr., dr. Matjaž Mulej
***
O avtorju:
Dušan Hedl (mag. posl. ved in ing. elektrotehnike) sooblikuje sodobno kulturno dogajanje v Sloveniji od leta 1976, ko je prišel v Maribor obiskovati srednjo elektrotehniško šolo. Najprej se je uveljavi kot glasbenik, tekstopisec, potem kot likovni umetnik in sočasno kot organizator kulturnih prireditev. Mnogi so ga videli tudi kot »aktivista« civilne družbe, predvsem zaradi nekaterih obrobnih kulturnih praks, ki jih je občasno podpiral oz. jim odpiral prostore v družbi.
Njegovo delo je pomembno predvsem na področju (so)ustanavljanja kulturnih institucij od Mladinskega kluba Trate, do Galerie 88, MKC Maribor, AGD Gustaf, Radio MARŠ, H&H d.o.o., Subkulturni azil Maribor, KUD Zid na meji, Javna muzika Maribor, Kulturni center Maribor, SI.TV, Akord records (etno glasba), Classica Slovenica (klasična glasba), Monofonika (elektronska glasba), Front rock itd. in zagona projekta Rokerji pojejo pesnike idr.
Trdi, da je umetnik v prostem času, s projekti CZD, Punkappella (NY, ZDA) na glasbenem področju in Slo pop art na likovnem, režiral je tudi film o novejši zgodovini Maribora. Nima rad, če ga kdo prepozna kot »umetnika«, spoštuje pa učinkovite ustvarjalne ljudi.
Konec osemdesetih in v devetdesetih se je uveljavil tudi kot pisec kolumn, oz. komentarjev na temo kulturne politike, pisal je v različnih medijih: Katedra, Večer, Mladina, Radio Maribor, vodil Novinarski klub Maribor, bil direktor radia MARŠ, kasneje tudi RŠ Ljubljana.
Tema pisanja in njegovega raziskovalnega dela je kulturna politika in podjetništvo v kulturi. Je avtor ali soavtor večjega števila knjig na temo popularne kulture, glasbe, likovne umetnosti in založništva. Pričujoča knjiga je druga na temo podjetništva v kulturi. V prvi knjigi Podjetništvo v kulturi (na primeru mestne občine Maribor) postavi temeljne pojme in konceptualne temelje za uvajanje podjetništva v kulturo in umetnost. V pričujoči knjigi pa razišče do sedaj objavljene Nacionalne programe kulture in predlaga spremembe v korist učinkovite sodobne podjetniške in kulturno visoko razvite družbe oz. države.
