Knjiga prispeva nove uvide k raziskavam na področju antropologije (po)socializma, kulture potrošnje, spola in spomina. Temelji na pričevanju sogovornic in sogovornikov, ki ponudijo vpogled v “strukturo občutenja" socialističnega obdobja skozi prakso potrošnje, iz katere se zrcalijo kompleksne ekonomske in politične dinamike ter raznoliki disciplinski režimi na eni strani in razumevanje moči, upora in emancipacije na drugi. Avtorica vzpostavi kritično distanco do pristopa, ki obravnava socializem kot totalitarizem in pokaže, da socialistične politike niso bile preprosto diktirane od zgoraj, ampak izpogajane med državo in državljani/državljankami, pri čemer pa se ženska potrošnica v socializmu ni zgolj odzivala na družbene prepreke in ovire zgodovine, ampak je aktivno soustvarjala družbeni čas. S preučevanjem tega, kako so potrošniki in potrošnice interpretirali in ustvarjali medsebojne povezave med materialnimi predmeti, moralnim ugledom in (samo)spoštovanjem, knjiga pokaže tudi določene specifične prvine slovenskega in jugoslovanskega razvoja evropskih držav po 2. svetovni vojni.