Prvič, je kritični pregled problematik in konceptov, ki jih v zvezi z jezikom in govorico srečamo v marksistični miselni tradiciji. Ta pregled mu uspe podati na jasen in dostopen način, z uporabo vsakdanjih primerov.

Drugič, je izvirno delo, ki na podlagi odprtih problemov marksistične teorije govorice predlaga svoje rešitve. Na govorico gleda kot na historični, družbeni, materialni in politični pojav, predvsem pa kot na prizorišče (althusserjansko razumljene) subjektivacije skozi interpelacijo.

Tretjič, delo se ne omejuje na marksistično tradicijo, ampak to vseskozi kritično sooča in/ali dopolnjuje z drugimi teorijami in filozofijami govorice, in sicer s strukturalizmom, lingvistiko Chomskega, Deleuzovo in Habermasovo filozofijo jezika, teorijo govornih dejanj od Austina do Butler itn.

Knjiga ima tako kljub zelo jasno določeni problemski in konceptualni rdeči niti zelo širok domet. V slovenski prostor prinaša prevetritev pogleda na marksistično miselno tradicijo, hkrati pa s svojimi prodornimi polemikami vzbuja pozornost na področjih lingvistike, filozofije, sociologije kulture, primerjalne književnosti itn.

O avtorju:

Jean-Jacques Lecercle je francoski anglist, lingvist in filozof, zaslužni (émérite) profesor na Univerzi Pariz 10 Nanterre. V svojem bogatem delu, ki je v našem prostoru še premalo poznano, se ukvarja predvsem z razmerjem med govorico, literaturo, filozofijo in družbo. V zvezi z literaturo se posveča predvsem viktorijanski literaturi nesmisla. V zvezi z govorico je razvil svojevrstno teorijo jezikovne interpelacije, v kateri združuje (post-)strukturalistične in marksistične uvide, hkrati pa vseskozi polemizira z drugimi lingvističnimi teorijami (npr. Chomskim). Filozofsko sta nanj vplivala predvsem Althusser in Deleuze, ta dva vpliva pa je združil v prodoren in unikaten konceptualni pristop. Odlikuje ga za francoske filozofe morda manj značilna jasnost izraza in izhajanje iz vsakdanjih jezikovnih situacij. Je avtor množice odmevnih knjig v francoskem in angleškem jeziku, med njimi: Frankenstein: Mythe et Philosophie (PUF, 1988), Philosophy Through the Looking Glass (Hutchinson, 1985), The Violence of Language (1990), Philosophy of Nonsense: The Intuitions of Victorian Nonsense Literature (Routledge, 1994), Interpretation as Pragmatics (Saint Martin’s, 1999), Deleuze and Language (Palgrave, 2002), Badiou and Deleuze Read Literature (Edinburgh UP, 2010), De l’interpellation: sujet, langue, idéologie (Amsterdam, 2019).