Četudi Schopenhauer Kantovi teoriji značaja ni dodal kaj bistveno novega, pa lahko s tem, da jo je vključil že v svoje osrednje delo Svet kot volja in predstava (in se kasneje k tej temi vedno znova vračal), opazimo, da je ta problematika tesno prepletena z njegovo siceršnjo filozofijo, iz česar izhajajo številni problemi, ki se jih je Schopenhauer dobro zavedal in jim posvetil obsežen del svojega opusa: od svobodne volje, determinizma, kavzalnosti, odgovornosti, torej vsega tega, kar lahko navežemo tudi na etiko in etična dejanja.

Če iz Kantove (in Schopenhauerjeve) razdelitve značaja na inteligibilnega in empiričnega izhajajo številni problemi in celo protislovja, pa tudi teoretske priložnosti, bi knjigo lahko razumeli tudi kot poskus razlage in interpretacije upravičeno slavnega in obenem enigmatičnega Heraklitovega fragmenta Ethos anthropos daimon.

Knjiga je razdeljena na štiri poglavja.:

• osrednji, teoretski del knjige ima tri poglavja: Nelagodje in dobra volja; Moralni zakon, svoboda in značaj; Značaj kot volja in predstava;
• četrto poglavje z naslovom Razpoke je aforistični dodatek h knjigi.

Iz medijev: 

Marija Švajncer: recenzija knjige / MMC RTV SLO, Radio Ars (23. 10. 2024)