»Eskapist je končni proizvod vseh teh družbenih procesov. Ni več posameznik – slehernik, osamljeni narkoman ali alkoholik, odvisnik od videoigric ali smeti s TV, temveč je splošno pravilo. Je posameznik, ki je upravljanje z »resničnim« življenjem, ki presega sfero gole zasebnosti, docela prepustil »strokovnjakom« in politikom. Nima več časa za demokracijo in demokratično akcijo. /…/

Zaposlen sam s seboj ni niti opazil, da je postal del globalnega big brother showa, v katerem je prva žrtvovana ravno njegova zasebnost kot moralna in politična kategorija…

Eskapist in terorist sta dva janusovska obraza meščanske demokracije, v ogledalu se oba kažeta kot enakomerno nedovršena in enostranska. Nemogoče je povedati zgodbo o enem, ne da bi omenil tudi drugega…« – Iz knjige Volk v supermarketu