Pripovedne in s tem tudi zapisovalne prakse v socialnem delu dajejo vrsto priložnosti za dialog, soustvarjanje, izboljšano samopredstavitev, krepitev moči in za večji nadzor ljudi nad lastnim življenjem. Prav tako pa lahko izrazijo neenakomerno razporeditev moči med strokovnjaki in uporabniki. Človeka naj bi njegova zgodba krepila in ne še dodatno slabila njegovo moč in nadzor nad življenjem. Zato je ena od glavnih nalog zapisovanja iskati rešitve, kako zagotoviti vpliv uporabnikov na nastajanje zapisov in pri poročanju. Kako vzpostaviti tak skupen delovni odnos pri zapisovanju, ki se ne bo končal le z uporabnikovim podpisom pod zapisnik.