Ko je Slovenija leta 1991 postala samostojna država, so bila pričakovanja velika. Četrt stoletja pozneje Milan Balažic v knjigi Propad Slovenije zastavlja precej manj prijetno vprašanje: kaj smo s to priložnostjo naredili?
Knjiga, izdana leta 2016, združuje Balažičeve kolumne, objavljene v približno dvanajstih letih. Pred bralcem se tako ne razvija le politična diagnoza, temveč tudi kronika obdobja, v katerem so se zvrstile različne vlade, gospodarska rast, finančna kriza, tajkunski prevzemi, neuspele reforme in številni politični pretresi.
Že podnaslov Kdo je spravil Slovenijo na kolena in kaj zdaj razkriva ton knjige. Balažic ne skriva svojega stališča. Njegova diagnoza je, da je Slovenija glede na možnosti, ki jih je imela, razvojno zaostala in da desetletje pred nastankom knjige predstavlja še eno izgubljeno obdobje. Za razloge se ozira k političnim in gospodarskim elitam, interesnim omrežjem, neizvedenim reformam ter načinu, kako je država upravljala svojo tranzicijo.
Pri tem ni prizanesljiv ne levici ne desnici. V zaključnem delu knjige se loti štirih političnih mitov, med njimi predstave o Drnovškovem obdobju kot zlati dobi, vlogi slovenske levice kot nosilke napredka ter podobi desnice kot dosledne zagovornice gospodarskih reform. Balažic skuša pokazati, da so pri ohranjanju sistema, ki ga kritizira, sodelovale različne politične strani.
Propad Slovenije je izrazito polemična knjiga. Balažic piše ostro, neposredno in z jasnimi političnimi sodbami. Njegov namen ni nevtralno popisovanje slovenske politike, temveč obračun z razmerami, za katere meni, da so državo pripeljale daleč od potenciala, ki ga je imela ob osamosvojitvi.
Prav časovna distanca ji danes dodaja še eno zanimivo razsežnost. Knjigo lahko beremo kot dokument političnega razpoloženja Slovenije okoli leta 2016 in se ob Balažičevih takratnih diagnozah vprašamo, katere težave so ostale, kaj se je spremenilo in katere njegove napovedi oziroma ocene so prestale preizkus časa.
📌 Za bralce, ki jih zanimajo:
- slovenska politika in družba
- tranzicija po osamosvojitvi
- politična in gospodarska zgodovina Slovenije
- kritična politična publicistika
- razvoj samostojne Slovenije
✍️ O avtorju:
Dr. Milan Balažic (1958) je slovenski politolog, diplomat, univerzitetni profesor in avtor. V obdobju demokratizacije Slovenije je bil član vodstva ZSMS in kolegija Odbora za varstvo človekovih pravic, pozneje podpredsednik SDP ter poslanec prvega demokratično izvoljenega slovenskega parlamenta.
Deloval je tudi na Ministrstvu za zunanje zadeve, kjer je bil med drugim ustanovitelj in prvi predsednik Diplomatske akademije, sekretar za strateške zadeve in uradni govorec. Na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani je poučeval politologijo ter vodil katedro za teoretsko-analitsko politologijo in oddelek za politologijo. Bil je slovenski veleposlanik v Avstraliji, na Novi Zelandiji, v Indoneziji in pri ASEAN-u.
Njegova bibliografija obsega dela s področja politične teorije, slovenske demokratizacije, osamosvojitve, diplomacije in politične publicistike. Med njegovimi knjigami so To so bile svete krave, Slovenski berlinski zid, Rojstvo slovenske demokracije, Zakaj je Slovenija postala samostojna država ter Propad Slovenije, ki ga avtor predstavi kot nadaljevanje knjige To so bile svete krave.
