Goody je enako neprizanesljiv do tistih, ki iščejo korenine domnevne evropske duhovne izjemnosti in neprimerljivosti v klasični antiki ali v zahodnem krščanstvu, kakor do tistih, ki dokazujejo, da so Evropejci iznašli kapitalizem ali moderno in to zaradi posebnosti bodisi v svoji religiji, bodisi v strukturi družine. Eni omejujejo obzorje izjemnosti na ožji del Evrope, najpogosteje Anglijo, drugi na posebne religijske oblike – zgled slednjega je še vedno Webrovo pripisovanje zaslug za razvoj kapitalistične racionalnosti in demistifikacije sveta kalvinizmu in puritanstvu. Goody ne zanika očitnega dejstva, da je evroameriški imperializem in kolonializem  v 19. stoletju dosegel svetovno hegemonijo in da je pomagal razširiti kapitalizem po vsem svetu. Ostro polemičen pa je proti načinu, kako so evropski zgodovinarji, sociologi, filozofi, ekonomisti in drugi večinoma pojasnjevali to začasno prvenstvo, saj prepričanje o evropski izjemnosti še vedno vlada v naši vsakdanji zavesti, v medijih in v učbenikih (iz spremne študije J. Vogrinca).