Literarna biblioterapija v hitro razvijajočem se svetu, ki ga zaradi njegove kompleksnosti vedno težje razumemo, ponuja prostor za pogovor, samorefleksijo, osebnostno rast, samouresničevnje, izmenjavo mnenj in razvijanje empatije. Ponuja neposreden vpogled v življenja literarnih oseb, posredno pa bralcu ponuja vpogled v lastno življenjsko izkušnjo v vsej svoji kompleksnosti.

Poznamo različne metode branja literarnih besedil, s pomočjo katerih lažje odkrivamo vse jezikovne in pomenske ravni literature. Ena izmed tovrstnih metod je biblioterapija. Poznamo več vrst biblioterapije. Naj­pogosteje govorimo o klinični in razvojni biblioterapiji, znotraj razvoj­ne pa tudi o literarni biblioterapiji.

Razvojna biblioterapija se za razliko od klinične biblioterapije izvaja z duševno zdravimi posamezniki in v nekliničnem okolju, npr. v knji­žnicah, šolah in na univerzah. Ker se pri razvojni biblioterapiji uporabljajo različne vrste besedil, ki so pogosto posebej prilagojena in niso nujno literarna, znotraj razvojne biblioterapije razlikujemo literar­no biblioterapijo, ki jo podrobno obravnavamo v tej knjigi.

Osredotočamo se na notranje doživljanje literarnih oseb in njihova čustva, zato se najbolj natančno posvetimo ču­stvenim konceptualnim metaforam.