Pri tem pa pušča ob strani ožjo problematiko bojišč, vojaških enot in vojaškega življenja. V ospredju je ves čas civilno prebivalstvo, ki po odhodu vojske na bojišča ostaja v zaledju, se srečuje z militarizacijo in drobnimi spremembami, ki vplivajo na življenje posameznikov. Tako se odpira pogled na navidezno manj pomembna, marginalizirana poglavja vojne zgodovine, v katerih se zrcali celovita vojna izkušnja posameznikov z njihovimi stiskami in vsakodnevnimi boji za preživetje.

Šele takšna razširitev raziskovalnega polja omogoča razumevanje vojnega dogajanja v vsej njegovi večplastnosti, nasprotjih in pomenu.

Geografsko se v knjigi zajema območje kronovine Kranjske, v manjši meri Štajerske, Koroške in Primorske z Gorico-Gradiško, Trstom in Istro. Časovno se ne omejuje z letnicama 1915 – 1917, na obdobje bojevanja ob reki Soči, ampak območje vsebinsko in časovno obravnavajo od začetka vojne leta 1914, ko je prostor postal del oddaljenega zaledja vzhodnega in balkanskega bojišča, do konca vojne leta 1918.

Iz medijev: 

👉 “Zgodovina se običajno s čustvi ne ukvarja” – dr. Marko Štepec o knjigi Življenje v zaledju soškega bojišča, ARS Humana / Program ARS, RTVSLO (23. 09. 2024)