Obe temi povezuje poskus, da bi v interdisciplinarni pristop vključili filozofsko prespektivo, ki v prevladujočih psiholoških obravnavah običajno ni upoštevana. Pri obeh temah monografije se srečujemo z nujnostjo, da psihologija in psihiatrija razširita svoj empirično znanstveni pristop s poglobljenim razmislekom, kako razumeti človeka v raznolikosti njegovih razsežnosti.

Avtor v drugem delu ugotavlja, da se v odnosu do dementnih oseb premalo upošteva prvoosebno izkustvo, kar povečuje možnost zlorab njihovega dostojanstva. Podobno kot fenomenološki pristop k telesu je potreben fenomenološki pristop k duhovnosti. Ideje so podkrepljene s spoznanji, do katerih je avtor prišel pri svojem terapevstkem delu po inovativni metodi relacijske družinske terapije.

V teme, ki jih večinoma obvladajo empirične znanosti, vnese avtor globlji filozofski oz. fenomenološki razmislek, ki bi omogočil resnično interdisciplinarnost.

Monografija pomembno prispeva k napredku interdisciplinarnega študija relacijsko družinske paradigme, psihologije, psihiatrije, fenomenologije utelešenosti, fenomenološke psihopatologije, filozofije duhovnosti, estetike, teologije in okoljske etike.