Jama ima zaporedno številko 75 in zapisano ime kot "Velika Pasica pri
Zgornjem Igu". V njeni neposredni bližini je jama Mala Pasica s
katastrsko številko 76. V geološki preteklosti sta bili jami del
enotnega sistema, danes pa sta to dve jami, saka s svojim vhodom, saj se
je del jamskega stropa med njima porušil.

V preteklosti je bila jama zlasti priljubljen cilj zbirateljev jamskih hroščev, saj je bilo v njej najdenih in nato opisanih nekaj vrst in podvrst. Bila pa je tudi cilj bolj ali manj turističnih obiskov, ki so v jami pustili negativne posledice v obliki počrnelihsten in stropov zaradi bakel, s karetimi so si obiskovalci svetili. Žal so si ti za spomin odlomili tudi tudi prenekateri kapnik, tako da je dandanašnje jamsko okrasje močno okrnjeno oziroma polomljeno.
Jama se uvršča v kategorijo hidrološko neaktivnih jam, saj v njej ni tekoče vode. Edina voda, ki se pojavlja, je prenikajoča voda, ki skozi drobne razpoke v stropu ali ob dnu jamskih rovov priteka v jamo kot posledica dežja oziroma talečega se snega. Že v preteklosti so obislopvalci poleg nekaterih kopenskih jamskih živali, v večjih lužicah na dnu jamskih rovov opazili tudi bele in slepe, kakšen centimeter velike rakce iz skupine slepih postranic, natančneje iz rodu Niphargus. Vendar vodnim živalim dolgo niso posvečali posebne pozornosti, saj v suhi jami in tako visoko v hribih kakšnih posebnosti ni bilo pričakovati….