Zgradba atlasa je deloma tradicionalna (jezikovne karte s komentarji in gradivom), deloma inovativna, saj je v njem predstavljen model za geolingvistično analizo besedotvorno diferenciranega narečnega gradiva, na podlagi katerega je mogoče ugotavljati, ali imajo strukturni tipi leksemov in posamezna besedotvorna obrazila v narečjih svoje tipične areale, značilne in potrjene tudi za druge jezikovne ravnine. Jedrni del atlasa predstavlja dvaindvajset leksično-besedotvornih kart za posamezne slovarske pomene (npr. poimenovanja za ‘divjo hruško’, ‘nadzemni del krompirja’, ‘ajdovo slamo’, ‘jabolčni mošt’, ‘hruškovo žganje’ …) ter sedemintrideset zbirnih besedotvornih kart, na katerih je prikazana struktura obravnavanih poimenovanj ter njihova prostorska razporeditev.