V knjigi so zbrani prispevki osmih avtorjev različnih strok. Vsak izmed njih se naravovarstvenih vprašanj in problemov loteva s svojega zornega kota, vendar z enakim ciljem.

V prvem prispevku dr. Peter Skoberne razčleni statični in dinamični pristop k varstvu narave na primeru območij Natura 2000 v Sloveniji. Sledi obsežen prispevek o vzrokih za zamudo pri uresničevanju nacionalnih programov ustanavljanja novih zavarovanih območij in vzrokih za zaustavitev ustanavljanja regijskega parka Snežnik, ki še ni dočakal epiloga. Pod prispevek se je podpisala mag. Breda Ogorelec. Z ustanavljanjem parkov je povezan tudi prispevek dr. Romine Rodela, ki na primeru Krajinskega parka Goričko razčleni problematiko participativnosti v sodobnem naravovarstvu.
Vprašanje pravnega varstva dobrin javnega interesa, kot je naravna dediščina, odpira Tomaž Pavčnik. V svojem prispevku utemeljuje potrebo po miselnem preskoku v pravu, ki naj utemeljuje varovanje naravne dediščine z enako skrbjo kot človekove pravice. Etična vprašanja so tudi osrednja tema prispevka dr. Bernarda Goršaka, ki je raziskal teoretične osnove biblične etike varstva narave in upravičenost njene nadkonfesionalne vloge pri preseganju nasprotij med antropocentričnim in ekocentričnim pristopom pri reševanju sodobnih naravovarstvenih problemov.
Na potrebo po celovitejšem vrednotenju narave in naravne dediščine opozarja prispevek mag. Mateje Šmid, ki se ukvarja s celostnim vrednotenjem drevesne dediščine in to utemelji na primeru drevesne dediščine na območju predvidenega parka Karavanke Natura 2000. Zanimiv je tudi prispevek dr. Boštjana Anka, ki obravnava vprašanje ustreznega definiranja krajine za potrebe varstva narave. V prispevku se zavzame za krajinskoekološko interpretacijo krajine in ponudi nekaj možnih načinov izražanja krajinske pestrosti s poudarkom na funkcionalni pestrosti kulturne krajine.
Knjigo zaključuje prispevek dr. Vesne Vilar, ki povzema razpravo posveta z naslovom Varstvo narave: včeraj, danes, jutri, ki ga je 5. aprila 2011 organiziralo Društvo za ohranjanje naravne dediščine Slovenije. Na posvetu je sedem razpravljalcev predstavilo svoj pogled na vlogo in poslanstvo naravovarstvene stroke v sodobni družbi. Prispevek je vsekakor pravšnji, da z njim knjigo zaključimo. Upamo, da boste knjigo z veseljem prebrali, da boste urednikoma in/ali avtorjem odmevali in da bo branje prineslo marsikaj koristnega k nadaljnjemu razvoju naravovarstvene misli v Sloveniji.