Narava, kot jo vidi narava avtorja Iztoka Geisterja je izjemna monografija, ki presega običajno naravopisje in ponuja globoko, filozofsko premišljevanje o razmerju med človekom in divjino. Geister se ne osredotoča le na estetske lepote narave, temveč jo nagovarja iz prvinskega, skoraj neposrednega zornega kota, kjer rastline, živali in naravni procesi dobijo glas in pomen, ki presegajo človeški antropocentrizem.

👉 Oglejte si knjigo v videu:

Avtorjeva pripoved se izogiba turističnim ali površnim opisom. Namesto tega raziskuje notranje zakonitosti narave, njeno sposobnost samoobnavljanja in bogastvo pestrega življenja, ki se kljub človekovim posegom vedno znajde na robu sobivanja in preživetja. S pomočjo leposlovne besede in naravoslovnih fotografij Geister v knjigi ustvari dialog med kulturno percepcijo in divjo realnostjo, ki bralca spodbuja k premisleku o tem, kaj pomeni biti del narave in ne njen gospodar.

Knjiga je hkrati esejistična refleksija in poklon naravi, v kateri avtor skozi izbrane primere, izkušnje in prizore poustvari svet, ki je hkrati neizprosno realen in globoko poetičen. Poleg tega nagovarja bralca, naj preseže ustaljene ideje o naravi kot viru koristnosti ali lepot in jo začne videti kot živ organizem, v katerem so tudi človekove prakse in kulturni vzorci del širše mreže življenja.

Avtor je eden najvidnejših slovenskih esejistov o naravi, ki je za svoja dela prejel tako Rožančevo nagrado kot nagrado Prešernovega sklada. V pričujoči knjigi velikega formata svoje globoko poznavanje naravnih procesov povezuje s poetičnim načinom pisanja in spremljajočimi naravoslovnimi fotografijami, ki skupaj ustvarjajo edinstveno izkušnjo branja o divjini in kulturi.

Beseda založnika:

Na Slovenskem je zakoreninjeno prepričanje, da o naravi ni potrebno povedati kaj več, kot nam ponujajo dejstva, in da literarnost besedila le zamegljuje njegovo sporočilnost. Šele potreba po prevrednotenju po človekovi meri prikrojenih resnic o naravi ponuja priložnost za naravi prijazen nagovor. Leposlovje se je v nasprotju z znanostjo sposobno postaviti na drugo stran, vsaj za trenutek gledati na svet z očmi rastlin in živali.

Pripoved te knjige se izogiba ustaljenemu ljubiteljskemu, izletniškemu ali celo turističnemu predstavljanju narave na Slovenskem. Namesto zgolj človeškega pogleda, ponuja prvinski pogled vseh udeležencev v igri narave, tako v dramatičnih kot v himničnih okoliščinah. Enkratnost naše narave in le v njeni pestrosti, ampak tudi v ustvarjalnem razmerju med divjino in kulturo. S pomočjo leposlovne besede in naravoslovne fotografije v knjigi spregovorijo rastline in živali, ki se tisočletja soočajo s človekom spreminjanjem narave, tako kot naravnim ujmam se prilagajajo tudi kultiviranju narave. Na ogroženost, to naravovarstveno izmišljotino, se spravljivo odzivajo s kulturnim sledništvom. To pa je osrednje vodilo zagovorništva narave.

Monografija o razmerju med divjino in kulturo je nekaj novega v slovenski naravovarstveni miselnosti, pa tudi nekaj presenetljivo svežega na našem knjižnem trgu. Knjiga oblikovana z občutkom za tisto najbolj dragoceno med nami in naravo, čemur bi lahko rekli čudenje.

O avtorju:

Iztok Geister (roj. 1945) je priznani slovenski pisatelj, pesnik, esejist in ornitolog, ki že več kot pet desetletij raziskuje in opisuje naravo ter človekov odnos do nje. Poleg naravoslovnih esejev je prejel Rožančevo nagrado za zbirko esejev Levitve (2001) in nagrado Prešernovega sklada za prozo Pospala poželenja (2005). Geister je tudi eden od ustanovnih članov slovenske veje BirdLife International, zato je njegova pozornost do narave povezana z dognanji v biologiji, opazovanju ptic in globokim spoštovanjem do sveta divjih bitij.

📌 Za bralce, ki jih zanimajo:

• narava kot celostna izkušnja skozi besedo in fotografijo
• eseji o divjini, rastlinah in živalih
• povezava med naravo in kulturo
• poglobljene naravoslovne fotografije in premišljen tekst