Pojem ‘alternativa’ ima kratko zgodovino, a močan mobilizacijski in čustven naboj. Od 1960-ih let naprej in potem skozi 1970-a in 1980-a je alternativa postala oznaka za družbena gibanja, ki se primarno pozicionirajo v odnosu do sredinske, množične, popularne kulture, hkrati pa se v dobršni meri prekrivajo s fenomenom mladinske subkulture oziroma kontrakulture.

Drugi zvezek leksikona Osemdeseta: Pojmovnik novega kulturnega polja, koncept alternative osvetli v kontekstu mladinskih subkultur, prostorov, tehnologij in umetniških praks ter teoretskih in konceptualnih premislekov in nenazadnje dnevno-politične kooptacije alternative v Sloveniji oz. Jugoslaviji.

Avtor se najprej posveti zgodovinskemu pregledu prvih evidentiranih omemb pojma ‘alternativa’ v poznem 19. stoletju, s čimer vzpostavi širši zgodovinski okvir, kamor umesti razpravo o vzniku alternativne kulture v kontekstu političnih, kulturnih, ekonomskih in tehnoloških sprememb v Jugoslaviji in Sloveniji druge polovice 20. stoletja in zlasti skozi 1980-ta leta.

V osrednjem delu se navezuje na takratno znanstveno in publicistično produkcijo, v preseku s poudarki iz intervjujev z nekaterimi takratnimi protagonisti ter s sodobnimi premisleki o različnih tematizacijah pojma.

Kazalo vsebine:

I. Uvod

II. Etimologija in zgodovinski oris rab pojma
1. Jezikovna ozadja alternative
2. ‘Alternativa’ v medijsko-zgodovinski perspektivi
a. Svet in medijske tehnologije v poznem 19. stoletju
b. Javna sfera in drugi
c. Vznik pogojev formiranja alternativne kulture
d. Avantgarde in alternative in družbeno-politični pogoji prve polovice 20. stoletja
e. Začetki fenomena in obravnave sub- in alternativne kulture

III. Alternativna kultura v socialistični Jugoslaviji
1. Jugoslavija, alternativa z alternativami
a. Geopolitični vidik alternativnosti
b. Kultura in umetnost, sistemski alternativi
c. Nove tehnologije, nove prakse
2. Od kontra- in subkulture …
3. … do alternativ(n)e (scene) v 1980-ih
a. Kje je alternativna scena?
b. Razkorak med generacijami
c. Medijsko-tehnološki pogoji konceptualizacije alternativne kulture
d. Kritične opredelitve fenomena
e. Vprašanje prostorov (in) svobode
f. Totalitarizem deluje tudi »od spodaj«

IV. Je naprej … vedno le naprej?

V. Bibliografija

📌 Za bralce, ki jih zanimajo:

• alternativne in subkulturne prakse
• teorija kulture in družbeni modeli
• zgodovina mladinskih gibanj v 20. stoletju
• kulturne spremembe v Sloveniji in Jugoslaviji