Prirodoslovna zgodovina Evrope se začenja pred 100 milijoni let, ko so se kopne mase današnjih Azije, Afrike ter Severne Amerike šele premeščale in se je iz starodavnega otočja postopno oblikoval privesek azijske celine, ki se je sčasoma razvil v Evropo, kot jo poznamo danes.

Ves ta neizmerno dolgi čas sta tako kopno kakor tudi morje mrgolela od življenja, ki se je v svoji mnogoplastni evoluciji izpopolnjevalo in prilagajalo, pri tem pa bilo priča neštetim dramatičnim spremembam: vzponu in zatonu dinozavrov, vzniku dobe sesalcev, menjavanju ledenih dob in otoplitev, neprestanim selitvam prazgodovinskih organizmov, ki so v iskanju ugodnih življenjskih razmer nenehno osvajali nove prostore, predvsem pa izumiranju vrst.

Potovanje skozi čas se končuje s pogledom v prihodnji razvoj evropskega okolja in razmislekom o možnostih umetnega obnavljanja vsaj nekaterih, doslej že izumrlih živalskih vrst.

Iz uvoda:

Kaj je torej Evropa in kaj pomeni biti Evropejec?

Opredelitev Evrope ni preprosta naloga. Zaradi njene raznolikosti, evolucijske zgodovine in premikanja meja je precej izmuzljiva. Vseeno pa Evropo takoj prepoznamo, ko vidimo značilne kulturne pokrajine, starodavne gozdove, sredozemsko obalo in alpske vedute. In prepoznavni so tudi Evropejci sami, s svojimi gradovi, mesti in značilno glasbo. Še več, upoštevati moramo, da si delijo izjemno vplivno obdobje antičnih svetov Grčije in Rima. Celo tisti Evropejci, katerih predniki niso bili nikoli del tega klasičnega sveta, ga imajo za svojega, v njem iščejo znanje in navdih.

Današnja Evropa ni celina v resničnem geografskem smislu, temveč prej z otoki obdan polotok, ki z zahodnega dela Evrazije moli v Atlantski ocean. V prirodoslovju Evropo najlaže opredelimo po zgodovini njenih kamnin. Po tem merilu se Evropa širi od Irske do Kavkaza ter od Svalbarda do Gibraltarja in Sirije. Tako opredeljena Evropa zajema Turčijo, Izraela pa ne: anatolske kamnine imajo skupno zgodovino s preostankom Evrope, medtem ko imajo bližnjevzhodne izvor v Afriki.

Pripravite se na vrnitev v čas, ko je Evropa razvila svoje prve, samo njej lastne posebnosti.

Kazalo:

Uvod

Prvi del
TROPSKO OTOČJE
Pred 100 do 34 milijoni let

1 V Evropo
2 Prvi raziskovalec Hacega
3 Pritlikavi, izrojeni dinozavri
4 Otoki na križišču svetov
5 Izvor in starodavni Evropejci
6 Porodničarska krastača
7 Velika katastrofa
8 Svet po apokalipsi
9 Nova zora, novi vdori
10 Messel – okno v preteklost
11 Veliki koralni greben Evrope
12 Zgodbe iz pariških kanalov

Drugi del
NASTAJANJE CELINE
Pred 34 milijoni do 2,6 milijona let

13 Veliki rez
14 Mačke, ptiči in močerili
15 Čudoviti miocen
16 Miocenski bestiarij
17 Izjemne evropske človeku podobne opice
18 Prve pokončne človeku podobne opice
19 Jezera in otoki
20 Mesinijska kriza slanosti
21 Pliocen – čas Laokoonta

Tretji del
LEDENE DOBE
Pred 2,6 milijona do 38.000 let

22 Pleistocen – prehod v moderni svet
23 Evropa, zibelka križancev
24 Vrnitev pokončnih človeku podobnih opic
25 Neandertalci
26 Križanci
27 Kulturna revolucija
28 Združbe in sloni
29 Drugi orjaki zmernega pasu
30 Ledenodobne zveri
31 Kaj so naši predniki risali

Četrti del
EVROPA IN ČLOVEK
Izpred 38.000 let in v prihodnost

32 Ravnovesje se poruši
33 Udomačevalci
34 Od konja do rimskega neuspeha
35 Praznjenje otokov
36 Zatišje in vihar
37 Preživelci
38 Širjenje Evrope v svet
39 Novi Evropejci
40 Živali imperijev
41 Vnovična naselitev volkov
42 Tiha evropska pomlad
43 Vračanje divjine
44 Ponovno ustvarjanje orjakov

O avtorju: 

Tim Flannery je eden najvidnejših piscev o podnebnih spremembah. Kot znanstvenik, raziskovalec in naravovarstvenik je zasedal različne akademske položaje, bil je profesor na Univerzi v Adelaidi, direktor Južnoavstralskega muzeja, raziskovalni sodelavec pri Avstralskem muzeju v Sydneyju, profesor na Inštitutu za trajnostno družbo na Univerzi v Melbournu in profesor okoljske trajnosti na Macquariejevi univerzi v Sydneyju, je tudi svetovalec avstralskega Podnebnega sveta. Leta 2007 so ga razglasili za Avstralca leta.