V Enodnevnih bitjih spoznamo posameznike s presunljivimi zgodbami: medicinsko sestro, ki mora potlačiti svojo bolečino ob izgubi sina, da bi lahko pomagala drugim ljudem z bolečinami; moškega, ki se mu v temeljih spremeni življenje, ko ga Yalom napoti k organizatorki gospodinjstva; novopečeno psihologinjo, ki ji študij pokvari spomin na dragega in izgubljenega prijatelja; onemelo pisateljico, ki spet najde svoj glas; moža, ki tako zagrizeno zavrača terapijo, da celo Yalom pade v krizo in išče meje človeškega zaupanja …
Enodnevna bitja so brezkompromisno iskreno poročilo o težavah v različnih človeških življenjih, čeravno ta v obliki ljubezni, družine in prijateljstev obenem prinašajo tudi svoje najslajše sadeže.
Mark Avrelij je že davno zapisal, da smo vsi ljudje enodnevna bitja, z Yalomom, tem modernim klasikom pa lahko doumemo, kako lahko težki dnevi postanejo ne samo znosni, temveč tudi bivanjsko polni in celo radostni.
Iz knjige:
»Bil sem zbegan. Po petdesetih letih prakse sem mislil, da sem videl že vse, toda še nikoli nisem imel nove pacientke, ki bi prišla v mojo ordinacijo in mi izročila svojo fotografijo iz časa, ko je bila v cvetu mladosti. Še bolj pa me je vznemirilo, ko je ta pacientka, Nataša, zajetna Rusinja, stara sedemdeset let ali kaj takega, tako napeto strmela vame, kot sem jaz v fotografijo lepe balerine, ki je v pozi arabeske ohranjala ravnotežje na palcu ene noge in elegantno stegovala roke v zrak. Usmeril sem pogled spet nazaj k Nataši, ki se je, čeprav ne več vitka, z milino plesalke spustila na svoj stol. Morala je začutiti, da poskušam v njej odkriti mlado plesalko, kajti privzdignila je brado in rahlo obrnila obraz, da mi je nastavila jasen profil. Natašine obrazne poteze so z leti postale bolj grobe, verjetno zaradi preveč ruskih zim in preveč alkohola. Vseeno pa je bila privlačna ženska, čeprav ne tako lepa kot prej, sem pomislil, ko sem se spet ozrl na fotografijo mlade Nataše, čuda elegance.« – iz začetka zgodbe Arabeska
»Zdi se protislovno, vendar izgubo tistih, s katerimi smo imeli polne odnose, pogosto prebolimo lažje kot onih, s katerimi smo se slabše razumeli in je ostalo veliko nedokončanega.« – iz knjige
O avtorju:
Dr. Irvin D. Yalom(1931) je ameriški zaslužni profesor psihiatrije na Univerzi Stanford, avtor mnogih cenjenih učbenikov in knjižnih uspešnic Rabelj ljubezni, Darilo terapije, Strmenje v sonce, Kako sem postal, kar sem in Med smrtjo in življenjem, ki jo je napisal skupaj s svojo pokojno ženo Marilyn. Razvil je model eksistencialne psihoterapije, ki temelji na štirih danostih človeškega stanja: neizbežnost smrti, svoboda pri oblikovanju lastnega življenja, osamljenost ali izolacija in odsotnost pomena oziroma smisla življenja. Za svoje psihoterapevtsko in strokovno delo je prejel različne nagrade, njegova dela pa so prevedena v številne jezike.
Mnenji o knjigi:
- »Yalom je čarovnik, ki nič ne pusti zakritega.« – Metro Times (Detroits)
- »Ko beremo Yaloma, Yalom bere nas.« – dr. Manca Košir
