Podnebne spremembe so vse večji problem vsake posamezne države sveta. Glavni vzrok za njihov nastanek je globalno segrevanje, katerega ključni povzročitelj so toplogredni plini. Emisije teh plinov okrog Zemlje ustvarijo plašč, ki zadržuje sončno svetlobo ter tako zvišujejo temperaturo. Posledice podnebnih sprememb opazimo kot dvigovanje morske gladine, ponekod nastajajo ekstremni vročinski valovi ter suša, drugod se srečujejo z močnimi padavinami in poplavami. Vpliv podnebnih sprememb lahko zaznamo tudi kot slabše zdravje ljudi, povečano število prezgodnjih smrti, pomanjkanje hrane, omejeno oskrbo z vodo, ogrožene so številne živalske in rastlinske vrste. V prihodnosti bodo podnebne spremembe odvisne od tega, kakšne ukrepe bo sprejela družba.

Kot opažamo tudi sami, se podnebje tako hitro spreminja, da bi lahko ogrozilo obstoj našega planeta. Mediji vsakodnevno poročajo o naravnih nesrečah, širjenju puščav, izumiranju živalskih vrst in podobno. Odzivov na podnebne spremembe je veliko; namesto fosilnih goriv se izkoriščajo obnovljivi viri energije, uporaba električnih avtomobilov, recikliranje odpadkov in podobno. V tej raziskavi avtorica skuša odgovoriti na vprašanja, kako podnebne spremembe vplivajo na varnost svetovne populacije, kakšen je odziv na podnebne spremembe, kaj to pomeni za nas in naš planet.

Iz recenzij:

Navdušena sem nad vsebino in strukturo ter pristopi avtorice. Gradivo prispeva k sodobni razpravi o okoljski problematiki, natančneje podnebenih spremembah, obravnava aktualne ideje, poglede in dileme glede podnebnih sprememb in izpostavi tudi vlogo ekološke kriminologije, kot znanstvene discipline, ki se ukvarja z okoljsko problematiko. – Izr. prof. dr. Katja Eman

Delo je ustrezno strukturirano in smiselno deljeno v poglavja. V začetku so predstavljene ključne osnove, v nadaljevanju pa je opazna nadgradnja tematike. Tema, s katero se avtorica ukvarja, je sicer kompleksna in predstavljena v globino, vendar v primernem obsegu. Po mojem mnenju posebej izstopa poglavje o podnebnih spremembah v času ukrepov bolezni COVID-19, saj v še večji meri doda k aktualnosti monografije. – Nina Milostnik, magistra farmacije