Ker je treba predstaviti tudi zgodovino in problematiko Gotov pred 3. stoletjem, znanstvena monografija začenja z njihovo predzgodovino, ki ji je sledil val novih migracij, pretežno germanskih etničnih skupin, oziroma ljudstev (gens), ki so zaznamovale severno obalo Črnomorskega bazena v naslednjem stoletju.

Iz knjige:

Temeljna predpostavka, ki dobiva svoje zagovornike v sodobnem zgodovinopisju šele v zadnjem času, pa je, da so Gote po krivici imeli za »barbare«. Monografija bo zato pregledala, kakšna je bila dinamika rimskih kulturnih vplivov, predvsem romanizacije. Druga temeljna premisa raziskave je namreč, da so (antični, pa tudi nekateri kasnejši) narativi o »opustošenju Rima« močno pretirani; krivdo pripisujejo skoraj izključno Gotom, ne da bi podrobno razumeli njihov položaj in dolgoletni odnos z Rimskim cesarstvom.

Mnenji o knjigi: 

“Delo Ivana Križiča predstavlja resen znanstveni poskus oblikovanja konkretne teze o pravnih dokumentih, katerih omembam poznoantični zgodovinarji niso bili več kos. Delo odlikuje obsežen znanstveni aparat, izčrpen pregled literature in brezhiben metodološki pristop, zato pomeni izjemno dobrodošel prispevek k temi, ki jo avtor že poglablja na doktorskem študiju.” – Dr. Gregor Pobežin

To delo ponuja temeljito in prepričljivo raziskavo vloge Gotov pri propadu Zahodnega rimskega imperija, pri čemer spretno združuje zgodovinske raziskave z prodorno analizo. Avtorju uspe ustvariti pripoved, ki presega zgolj kronološko navajanje zgodovinskih dogodkov, saj se poglablja v historiografske razprave, ki so oblikovale naše razumevanje vpletenosti Gotov v padec Rima. S skrbnim upoštevanjem tako primarnih virov, kot sta Amijan Marcelin in Zosim, kot tudi sekundarne literature, to delo pomembno prispeva k področju študij pozne antike. – Dr. Vojislav Sarakinski