Tega statusa Medvešček ni dosegel, kar je za nas sreča. Če bi ga, knjige, ki je pred nami, ne bi bilo, saj bi ga vezala prisega molčečnosti. Zato pa se pred nami vrstijo opisi raznovrstnih svetišč, obrednih praznikov, jedi, pijač, potekov obredov, vsakovrstnih čarov. Med slednjimi so različni znaki, predvsem pa ospuljiva zbirka čarnih predmetov, ki je bila večji del že ločeno predstavljena na razstavi in v njenem katalogu (Medvešček, Skrt 2014). V tukajšnji knjigi so predstavljeni samo tisti predmeti, ki se prepletajo s tukajšnjimi zgodbami. Nekateri med njimi so predstavljeni prvič.

Življenje v stari veri knjiga dokumentira kot celosten sistem, ki se je udejanjil in opredmetil v vseh vidikih človekovega bivanja. Za vse to nam gradivo ponuja kulturne kode, ki nam odpirajo povsem nove vidike razumevanja naše civilizacije. Njegov popis se dogaja v trenutku , ko je funkcija stare vere izumrla, ko ni več njenih nosilcev in ko se je s tem prekinila tudi tisočletna prisega molka, ki je preprečevala javnost informacij, s tem pa tudi stik z vsemi znanstvenimi disciplinami, ki se ukvarjajo z raziskovanjem preteklosti. Vse to, kar smo doslej v humanističnih strokah samo slutili zaradi nepovezanih drobcev, ki so prišli do nas, se sedaj v tej knjigi kaže kot vse prežemajoč način življenja.

V tem smislu je knjiga časovni stroj, ki nas v hipu prestavi daleč nazaj v preteklost, kar je natančno tisto, za kar bi vsak raziskovalec dal nekaj let svojega življenja, in sicer – da bi se lahko prestavil samo za pol ure.