Problem človeškega bivanja in bivanja sploh nas danes zadeva na poseben način, saj ob neznanski produkciji znanja postaja vse bolj neznan smisel človeškosti same.

Avtor skuša opredeliti raziskovalno, kulturno in izobraževalno polje humanistične vednosti, njen zgodovinski horizont in sodobne perspektive. Ob tem opozori na nujnost humanistične samokritike.

Šele taka kritična vasepoglobitev namreč lahko ustrezno zajame vprašanje, kaj se danes dogaja z dostojanstvom človeka, saj smo širom sveta soočeni z brezštevilnimi primeri kratenja že osnovnega dostojanstva ljudi, tj. dostojnosti življenja.