Že v tej fazi oblikovanja zakonov je navzoč tesen stik politike in prava, kar se v naslovni študiji odraža v ustreznem metodičnem pristopu. V celotni monografiji se namreč dopolnjujejo in prepletajo politološki in sociološki pristopi s pravno – normativnimi vidiki pripravljanja zakonodajnih aktov.

Vsebina študije je pregledno razčlenjena na osem poglavij, ki so smiselno razdeljena na zaokrožena podpoglavja. Po izhodiščnih uvodnih pojasnilih so razgrnjene razsežnosti sodobne deliberativne demokracije, ki se odraža vt. i. vladovanju kot upravljanju družbenih procesov, h katerim so ob državnih organih pritegnjene še organizacije civilne družbe. V posebnem poglavju je izpostavljena interesna determiniranost zakonodaje v povezavi s predparla¬mentarnim zakonodajnim procesom, ki je podrobneje razčlenjen v naslednjem poglavju. Ker je glavni usmerjevalec slovenske zakonodajne politike Resolucija o normativni dejavnosti, sta temu programsko-političnemu dokumentu posvečeni naslednji dve poglavji. Najprej so prikazana resolucijska načela za pripravo predpisov, potem sledi – v posebnem poglavju – analiza uresničevanja navedene resolucije zlasti z vidika sodelovanja javnosti pri pripravi predpisov ter z vidika presoje učinkov predpisov. Pred sintetičnim poglavjem o osnovnih ugotovitvah in zaključkih študije sta umeščeni še poglavji o posebnostih normiranja, ki so povezana z evropsko integracijo ter o mednarodni primerjavi demokratičnih prvin regulatorne politike.