Raziskava se posveča kompleksnim vprašanjem literarne kanonizacije, s posebnim po­udarkom na položaju nemške književnosti v gimnazijah na tem območju. Predstavlja osrednje avtorje in besedila, s katerimi so se ukvarjali učitelji in dijaki pri urah nemščine, osvetljuje mehanizme, ki so usmerjali literarno kanonizacijo, ter obenem ponazarja delovanje, učinkovanje in vplive posa­meznih avtorjev in besedil v širšem družbenem kontekstu.

Raziskava je pokazala, da se kljub jasno začrtanim smernicam v konkretni praksi posameznih gimnazij in letnikov kažejo tudi precejšnje razlike, kar priča o tem, da so pomembno vlogo pri konstituira­nju literarnega in kulturnega obzorja svojih dijakov odigrali tudi učitelji.

Tako monografija na podlagi kvantitativnih raziskav in kvalitativnih analiz razkriva živo, dinamično podobo kanonizacijskih praks ter pokaže, da je bil pouk književnosti v habsburški monarhiji ne le prostor prenosa znanja, temveč tudi prostor oblikovanja kulturnega spomina, domovinske­ga čuta, etičnih vrednot in kolektivne identitete.

📌 V nemškem jeziku. 📌