Delo ovrednoti doprinos različnih eksperimentalnih metodologij, od vedenjskih kronometričnih paradigem, kot so naloge presojanja besed, do slikanja mo­žganov v realnem času, ki zajema aktivnost možganov (npr. EEG, MEG) ali hemodinamske spremembe (npr. fMRI), pri čemer so poudarjeni do­polnilni vpogledi, ki jih vsaka od metodologij prinaša v preučevanje mor­fologije.

Posebej pomembne so raziskave na različnih kliničnih skupinah, vključno z osebami z možgansko poškodbo ali nevrodegenerativnimi stanji, ki so pri raziskavah o procesiranju morfologije pogosto zanemarjene. Prek povezovanja ugotovitev raziskav, opravljenih z merjenjem reakcijskega časa, s slikanjem možganov, in raziskav možganskih poškodb monografija poja­snjuje, kako so morfološki procesi predstavljeni v umu in možganih in kako nanje vpliva možganska poškodba.

Končni cilj dela je povezati eksperimen­talne dokaze z jezikoslovno teorijo in poudariti klinično pomembnost mor­fologije pri diagnosticiranju in zdravljenju jezikovnih motenj. S tem pred­stavlja monografija interdisciplinarno referenčno delo za vse, ki jih zanima morfologija in vprašanja o njenem procesiranju ter predstavitvi v možganih.

📌 Angleški jezik = English language 📌