Prispevki so združeni v šest poglavij (Ožja pravopisna poglavja: izbira začetnice in ločila, Pravorečje
v pravopisu, Oblikoslovje in besedotvorje v pravopisu, Pravopisna norma
na drugih področjih, Iz pravil v slovar in iz slovarja v pravila,
Pravopisna izbira kot jezikovnokulturna izbira: leksika, skladnja in
slog) in se lotevajo problema male in velike začetnice pri
nadomestnih imenih in frazemih, težavne stave vejice, težav pri
oblikoslovnem in besedotvornem pregibanju, pravorečnih vprašanj v novem
pravopisu, kratkega stika med pravopisom in standardi na drugih
področjih, problemov slovarske obravnave okrajšav in citatnosti, ter
težav, povezanih z normativnim vrednotenjem jezikovnih.

Vse obravnave nakazujejo, da je posodobitev pravopisa kot normativne
nadgradnje jezikovnega opisa naloga, ki zahteva pravo stopnjo
kritičnosti in distance – tudi in predvsem do ustaljenih prepričanj in
predsodkov. Pri tem je pomembno omeniti tudi, da prenova pravopisa
zahteva verodostojno sliko jezikovne realnosti, h kateri nas obvezujeta
tako znanstvena etika kot obveza do prihodnjih generacij.