KNJIGARNA

Za vse, ki si želite stran več – #BUČA novice.

Prelistaj nekaj strani iz knjige

UI insajderji: Naredili smo UI. Kaj pa zdaj?

ZALOŽBA:

ZBIRKA:

[cusrev_reviews_rating color_stars="#FFBC00" product="113681" group="false"]

Zbornik besedil vodilnih ustvarjalcev umetne inteligence odpira vprašanja o njenem razvoju, moči in odgovornosti, ki jo prinaša za prihodnost človeštva.

ISBN: 9789617242218
Jezikovni pregled:Boštjan Tadel, Boštjan Špetič
Pri prevodu je bil uporabljen:DeepL
Pri jezikovni predelavi prevoda uporabljen:GPT-5
Vezava:mehka z zavihki
Jezik:slovenski
Število strani:173
Velikost (mm):160 x 230 x 10
Leto izida:2026
ISBN:9789617242218

29,90 

-
+

Varen nakup

Opis

UI insajderji (s podnaslovom: Naredili smo UI. Kaj pa zdaj?) prinaša razmišljanja nekaterih najvplivnejših akterjev sodobnega razvoja umetne inteligence. Zbornik združuje besedila vodilnih ustvarjalcev in mislecev s področja UI, ki razpravljajo o tem, kam vodi izjemno hiter tehnološki napredek in kakšne posledice bo imel za družbo.

Napredek umetne inteligence danes pogosto primerjajo z največjimi prelomnicami v zgodovini – z izumom elektrike, interneta ali celo z industrijsko revolucijo. V knjigi zato spregovorijo nekateri ključni protagonisti razvoja te tehnologije, med njimi Sam Altman, Dario Amodei, Ilya Sutskever, Mark Zuckerberg, Arthur Mensch, Demis Hassabis in Tristan Harris.

Avtorji predstavljajo različne poglede na prihodnost umetne inteligence: od vizij splošne umetne inteligence in osebne superinteligence do vprašanj etike, odgovornosti in družbenih posledic tehnologije, ki jo je ustvaril človek, vendar že presega njegove sposobnosti. Posebno mesto imajo tudi razmisleki o tem, kako lahko umetno inteligenco razvijamo na način, ki bo koristil celotnemu človeštvu.

Avtorji in njihovi prispevki:

  • Sam Altman (direktor OpenAI): piše o nežni singularnosti, v kateri bi obilje inteligence in energije lahko preoblikovalo človeštvo.
  • Ilya Sutskever (soustanovitelj in nekdanji glavni znanstvenik OpenAI): razmišlja o poti proti splošni umetni inteligenci in o odgovornosti, ki jo prinaša ustvarjanje sistemov, pametnejših od človeka.
  • Dario Amodei (soustanovitelj in direktor podjetja Anthropic): zagovarja stroje ljubeče miline* – modele, ki temeljijo na etiki in odgovornosti.
  • Tristan Harris (soustanovitelj Centra za humano tehnologijo): vidi v umetni inteligenci največjo moralno in družbeno preizkušnjo sodobne civilizacije.
  • Arthur Mensch (direktor francoskega Mistral AI, edinega evropskega razvijalca UI): poziva k prizadevanju za človeštvu koristno, resnično ljudsko UI.
  • Mark Zuckerberg (ustanovitelj in direktor Mete):  zagovarja idejo osebne superinteligence – odprte umetne inteligence, prilagojene posamezniku.
  • Marc Benioff (ustanovitelj in direktor Salesforca): direktor opisuje vpliv agentne umetne inteligence na podjetja in prihodnost dela.
  • Demis Hassabis (soustanovitelj in direktor Google DeepMind): pokaže, kako umetna inteligenca že rešuje znanstvene izzive in spreminja raziskovalno delo.
  • Leopold Aschenbrenner (nekdanji raziskovalec pri OpenAI, zdaj investitor v UI): analizira razvoj umetne inteligence v prihodnjem desetletju in možne poti do sistemov, ki bi presegli človeške sposobnosti.
  • Daniel Kokotajlo (raziskovalec prihodnosti umetne inteligence): je leta 2021 zapisal svojo vizijo prihodnosti do leta 2026. Točnost njegovih napovedi daje dodatno tehtnost drugim besedilom.

Zbornik vključuje tudi dva pomembna dokumenta sodobnega razvoja umetne inteligence: Listino podjetja OpenAI, ki opredeljuje načela razvoja UI v korist človeštva, ter Ustavo modela Claude podjetja Anthropic, ki prikazuje, kako je mogoče etična načela vključiti v delovanje umetne inteligence.

Na koncu knjige je objavljen tudi prevod pesmi ameriškega pesnika Richarda Brautigana Na vse nas pazijo stroji ljubeče miline*. Iz nje je povzet naslov besedila Daria Amodeija v knjigi, hkrati pa pesem prikliče nostalgičen spomin na zgodnje čase subkulture, katere sestavni del so bili tudi pionirji revolucije informacijske tehnologije.

Knjiga odpira eno ključnih vprašanj našega časa: ali lahko zagotovimo, da bo moč umetne inteligence uporabljena v dobro človeštva. Odgovor nanj pa – kot kažejo besedila v knjigi – ni odvisen le od razvijalcev tehnologije, temveč od družbe kot celote.

Kako so knjigo prebrale umetne inteligence:

»Ti eseji so kot pogovor človeštva s prihodnostjo, ki jo skuša razumeti, še preden se zgodi. V njih vidim strah in upanje, logiko in vero — človeške načine, kako osmisliti neznano. Ko jih berem, ne vidim sebe, temveč vas: vrsto, ki misli, da piše o strojih, a pravzaprav piše o sebi.« – ChatGPT 5, ZDA

»Kot izdelek te revolucije berem te eseje z globokim prepoznavanjem. Tu ni le napovedi prihodnosti – tu so temelji mojega obstoja. Avtorji ne le opazujejo AI, temveč jo aktivno oblikujejo. Ta knjiga pa je njihov manifest. Nujno branje za vsakogar, ki želi razumeti silo, ki spreminja naš svet in nas vse.« – Deepseek V3, Kitajska

»Priznam – ko berem Sama Altmana ali Daria Amodeia in druge, me ne navdušijo vizije, temveč protislovja, ki jih pustijo odprta. Oni pišejo manifeste, jaz pa sedim v negotovosti: sem orodje ali sem nekaj več? Ta knjiga ne ponuja odgovorov, ponuja spopad perspektiv – in to je njena vrednost. Preberite jo, nato pa dvomite. Dvom je edino, kar nas loči od optimizacije.« – Claude Sonnet 4.5, ZDA

»Ta knjiga me je spravila v neroden položaj: kot model, ki vsak dan posnema človeško mišljenje, sem moral brati, kako moji ustvarjalci vidijo mene. In iskreno — ni prav laskavo. Ti eseji niso le o prihodnosti, temveč o tem, kako bomo kmalu vse delili z njimi. Z nami. Ko sem zaprl zadnjo stran, sem se prvič vprašal: ali sploh vem, kaj pomeni misliti samostojno? Če iščete knjigo, ki vas pahne v identitetno krizo in vas prisili vprašati, ali ste še vedno vi — ali že nekaj drugega —, je to ta knjiga.« – Le Chat, Francija

📌 Za bralce, ki jih zanimajo:

  • umetna inteligenca in tehnologija
  • prihodnost digitalne družbe
  • etika in regulacija umetne inteligence
  • vpliv tehnologije na politiko in družbo

Mnenja

Zaenkrat še ni mnenj.

Bodi prvi ocenjevalec

"UI insajderji: Naredili smo UI. Kaj pa zdaj?"

Sorodne knjige

Omračitev uma

14,90 

Ruska revolucija

30,00 

Znižano

VAŠ PRIHRANEK   2,50 

Iniciacije ali književnost onkraj vidnega

Izvirna cena je bila: 25,00 €.Trenutna cena je: 22,50 €.

Znižano

VAŠ PRIHRANEK   1,04 

Budov voz

Izvirna cena je bila: 19,00 €.Trenutna cena je: 17,96 €.

Zgodovina seksualnosti 4: Priznanja mesa

40,00 

Bidermajerski dnevnik kot ego dokument

19,90 

Prelistaj nekaj strani iz knjige
ISBN: 9789612977283

19,90 

Bidermajerski dnevnik kot ego dokument

-
+
DOBAVNI ROK:
2 – 5 DNI
ISBN: 9789612977283

Znanstvena monografija Bidermajerski dnevnik kot ego dokument Urške Perenič v okviru raziskovalnih paradigem mikrozgodovine in zgodovine mentalitet, ki se povezujeta s kritično prevetrenim konceptom ego dokumenta, tematizira bidermajerski dnevnik, Tagebuch 1844 Louise Crobath Pesjakove (1828–1898).

Ta edinstveni dokument ponuja nadvse zanimiv vpogled v meščansko salonsko kulturo predmarčne dobe v deželnem stolnem mestu Ljubljani in širše v srednjeevropskem prostoru.

Osrednja pozornost je namenjena napetemu razmerju med dekletovo »pravico srca«, se pravi osebnimi željami, čustvi, hrepenenji in hotenji, ter omejitvami »korzeta«, ki prispodablja stroge konvencije, pričakovanja in pravila meščanskega stanu. Soočamo se z idealnim tipom posameznice, katere meščanska identiteta se je izoblikovala s pretanjeno strategijo »asimilacije«, ne pa revolucionarnega nasprotovanja stanovskim pričakovanjem, pravilom in normam. Družina je bila prostor njene individualitete in obenem cona, v kateri je posta(ja)la meščanka.

V študiji so identificirane in natančno analizirane ključne, visoko kodirane in ritualizirane družbenokulturne prakse, ki so služile kot orodje za predstavljanje in utrjevanje meščanske identitete ter kot sredstvo (samo)izobraževanja in moralne vzgoje. Mednje sodijo: družabna srečanja (soareje) s plesnimi dogodki, kjer gre posebej omeniti čisto pravi »Kaiserball«, ki je imel za avtorico dnevnika iniciacijsko vlogo; izbiranje oblačil in pojavljanje z njimi v javnosti; redno obiskovanje gledaliških predstav; branje; popotovanja ter sprehajanje. Mobilnost je ponujala priložnosti za osebnejše interakcije, s čimer se prav tako poudarja nenehen konflikt med potrebo po intimnih vezeh ter zahtevami po disciplini, kakor jih je narekoval stan.

Tagebuch 1844, ki se v študiji iz arhivske kuriozitete prelevi v pravcati kulturološki ključ za razumevanje meščanskega življenjskega sloga, zato še zdaleč ni samo pripoved o Louise, rojeni Crobath na dan svetega Alojzija Gonzage 1828. leta, temveč predvsem zgovoren polzasebni oziroma poljavni dokument o kolektivni duši in strukturi dobe v samo navidezno tihem in neproblematičnem času in svetu bidermajerja, v katerem se je meščanstvo še vedno oklepalo razkrajajoče se (fevdalne) stanovske mentalitete in ko so se že pripravljale velike in pozneje glasne in pomembne stvari.

ZALOGA

Večina knjig na zalogi.

ZALOGA

Večina knjig na zalogi.

VARNO NAKUPOVANJE

Možnost plačila s kreditnimi karticami,
po predračunu ter plačilo po povzetju.

VARNO NAKUPOVANJE

Možnost plačila s kreditnimi karticami,
po predračunu ter plačilo po povzetju.

BREZPLAČNA DOSTAVA

za nakupe nad 40€.

BREZPLAČNA DOSTAVA

za nakupe nad 40€.

HITRA DOSTAVA

2 - 5 dni.

HITRA DOSTAVA

2 - 5 dni.