🖋️ Kaj se zgodi z občutkom pripadnosti, ko domovina postane kraj spomina, družinska zgodovina pa nosi posledice vojne, izseljevanja in izgube doma?
Slovenski Nemci Anje Moric osvetljujejo del slovenske zgodovine, ki ga je težko spraviti v preproste nacionalne kategorije. Kdo so ljudje nemškega porekla, katerih družinske korenine segajo na ozemlje današnje Slovenije, po drugi svetovni vojni pa so svoje življenje nadaljevali drugod? So Nemci, Avstrijci, Američani, Kanadčani – ali jih lahko razumemo tudi kot del slovenskega izseljenstva?
Prav s tem vprašanjem avtorica poseže v ustaljeno predstavo o izseljenstvu. Slovenski Nemci so bili dolgo obravnavani predvsem v okviru zgodovine nemške manjšine, vojne in povojnih migracij, manj pa kot ljudje, katerih življenjske in družinske zgodbe povezujejo Slovenijo z različnimi okolji po svetu. Monografija pokaže, da so identitete v diaspori lahko večplastne in da jih ni vedno mogoče pojasniti z eno samo nacionalno pripadnostjo.
V središču raziskave so življenjske zgodbe slovenskih Nemcev v diaspori. Prek njih Anja Moric raziskuje, kako posamezniki in družine razumejo svoj izvor, kako se spominjajo nekdanje domovine in kako se zgodovinske izkušnje prenašajo iz generacije v generacijo. Posebno pozornost namenja temu, kako spomini na konflikt, preseljevanje in izgubo doma vplivajo tudi na ljudi, ki teh dogodkov sami niso doživeli.
Za avtorico tema ni nova. Njeno raziskovanje slovenskih Nemcev je zraslo iz lastnega odraščanja na Kočevskem in se razvilo v več kot dve desetletji raziskovanja »izginule« oziroma pozabljene skupnosti. Med raziskovanjem identitete Kočevarjev je terensko delo opravljala v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji, ZDA in Kanadi, kar ji je omogočilo spremljanje skupnosti tako v prostoru nekdanje domovine kot v različnih okoljih diaspore.
Knjiga se zato ne omejuje na zgodovino kočevskih Nemcev oziroma Kočevarjev, čeprav imajo v njej pomembno mesto. Odnose med nemško in slovensko govorečim prebivalstvom postavlja v širši evropski in globalni kontekst migracij, nacionalizma, oblikovanja etničnih identitet in kolektivnega spomina.
Posebej pomemben je razmislek o dediščini. Kaj se zgodi z jezikom, pesmimi, običaji, kraji in družinskimi zgodbami, ko skupnost ne živi več strnjeno na območju, s katerim je bila stoletja povezana? Moric raziskuje načine, kako potomci ohranjajo, poustvarjajo in interpretirajo svojo kulturno dediščino ter kako se skozi te prakse oblikuje njihov odnos do Slovenije in nekdanje domovine. Raziskovanje dediščine, spominjanja in pozabljanja sicer sodi med osrednja področja avtoričinega znanstvenega dela.
Pri tem knjiga ne beži pred težo 20. stoletja. Druga svetovna vojna, preseljevanje, povojni obračuni in nasprotujoči si kolektivni spomini so močno zaznamovali odnose med skupnostmi. Avtorico zanima tudi transgeneracijski prenos teh zgodovinskih izkušenj – način, kako lahko dogodki iz življenja staršev in starih staršev še desetletja pozneje vplivajo na identiteto potomcev in njihove predstave o drugih skupnostih.
📌 Za bralce, ki jih zanimajo:
- Kočevarji in kočevski Nemci
- slovensko izseljenstvo in diaspora
- identiteta, kolektivni spomin in dediščina
- Kočevska in njena večkulturna zgodovina
- posledice druge svetovne vojne in medskupnostni odnosi
✍️ O avtorici:
Dr. Anja Moric je politologinja, etnologinja in kulturna antropologinja. Diplomirala je iz politologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani leta 2007, kjer je leta 2016 tudi doktorirala. Za disertacijo o slovenskih Nemcih v diaspori je prejela Priznanje profesorja Klinarja. Leta 2024 je študij dopolnila še z diplomo iz etnologije in kulturne antropologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Beseda založnika:
Monografija osvetljuje prezrt segment slovenskega izseljenstva ter odpira vprašanje, kako danes razumemo kategorijo slovenskega izseljenstva in kdo je vanjo vključen. Na podlagi življenjskih zgodb slovenskih Nemcev v diaspori monografija raziskuje oblikovanje identitet, transgeneracijski prenos zgodovinskih izkušenj in njihov vpliv na sodobne medskupnostne odnose. Avtorica razmerja med Nemci in Slovenci na Slovenskem umešča v širši evropski in globalni kontekst ter pokaže, kako kolektivni spomin oblikuje identitete, dediščinske prakse in razumevanje preteklosti. Ob osemdeseti obletnici konca druge svetovne vojne monografija prispeva k razmisleku o dolgotrajnih posledicah vojne, večkulturni preteklosti slovenskega prostora ter možnostih dialoga in sprave med skupnostmi, zaznamovanimi s preteklimi konflikti.
