Tipologija, kronologija in razprostranjenost bronastodobnih jezičastoročajnih srpov v jugovzhodni Evropi

Od prvih, grobih tipoloških delitev je minilo že več kot sto let. V zadnji tretjini prejšnjega stoletja je nastalo več novih tipologij. Ker so se avtorju zdele predlagane tipologije preohlapne je izdelal novo, originalno, zelo precizno tipologijo, ki posledično omogoča dosti bolj natančno časovno opredelitev posameznih različic srpov. Razlike med nekaterimi različicami so tako majhne, da se zdijo na prvi pogled zanemarljive. Vendar kot kaže, je možno ravno na podlagi takšnih drobnih razlik izluščiti srpe, ki so nastali v isti delavnici ali celo po istem modelu.

Na ta način je avtorju je uspelo izluščiti izvorna geografska območja posameznih tipov oz. skupin jezičastoročajnih srpov in njihovo časovno uvrstitev. Za Karpatsko kotlino so tako značilni srpi brez luknje v ročaju, za območje severno in zahodno od nje srpi s preluknjanim ročajem. V mlajšem delu kulture žarnih grobišč se na območju vzhodne Francije, južne Nemčije in Švice pojavljajo srpi brez izrastka, bodisi s preluknjanim ali nepreluknjanim ročajem. Ti so posamično prisotni tudi v Karpatski kotlini in so pokazatelj stikov med zahodom in vzhodom.

Posebej zanimive so razprostranjenosti različic, ki vključujejo tudi srpe, izdelane po istem modelu. Nekatere od njih dokazujejo stike med skupnostmi na dolge, tudi več kot tisoč kilometrske razdalje. Zanimiva je misel, izražena v zaključku, po kateri naj bi veliki depoji na vzhodu Karpatske kotline, v katerih so množično zastopani tudi srpi, predstavljali akumulacije bogastva, pridobljenega s trgovino s soljo. Srpi so bili potemtakem, poleg poljedelskega orodja tudi pred monetarna oblika plačilnega sredstva.