Korupcija, če jo razumemo v skladu z njeno moderno definicijo, torej kot partikularizem, je rak rana civilizacije in slovenske družbe še posebej. V času, ko se naša država sooča z vrsto izzivov na ekonomskem in socialnem področju, se obstoječe avtoritete ne zavedajo niti vzrokov zanje, kaj šele, da bi nam lahko ponudile rešitve.
Eni se delajo, da slepo verjamejo v pristope, ki jih v boju s korupcijo uporablja kaka Švedska ali Danska. Pri tem vehementno ignorirajo dejstvo, da Slovenci po svojih ključnih karakteristikah nismo primerni za enake institucionalne rešitve kot Skandinavci.
Drugi se vedejo, kot da korupcija v Sloveniji ni problem in da se lahko razvijamo, ne da bi jo temeljito zmanjšali.
Tretji verjamejo, da lahko menjava ljudi na oblasti in sprememba zakonodaje spreobrne trend.
Avtor v pričujočem delu pokaže, da so s stališč antropologije, evolucijske teorije iger in vedenjske ekonomije vse tri navedene pozicije nesprejemljive. Hkrati avtor predstavi izvirno, naravi in zgodovinskemu položaju Slovencev na kožo pisano ureditev, ki nam poleg razrešitve korupcijskega vozla odpira tudi povsem nove perspektive družbenega razvoja.
O avtorju:
Samo Kavčič, rojen 30.10.1956 v Kranju, živeč v Radovljici, po izobrazbi univ. dipl. ing. strojništva, po poklicu informatik, po statusu upokojenec. V času svoje poklicne kariere delal kot programer mikroračunalnikov, načrtovalec in avtor robotskih kontrolnih algoritmov, uvajalec CAD/CAM sistemov, avtor integriranih informacijskih sistemov, vodja finančnega sektorja, vodja informatike. Do zaključka službene kariere je bil zaposlen kot svetovalec za stranke v znani ameriški mednarodni računalniški korporaciji. Delal je na projektih v finančnem sektorju, javni upravi, trgovini in industriji, doma in v tujini. Svoje strokovno znanje in pristop k reševanju problemov je že uporabil na področju, ki je tradicionalno domena družboslovnih ved. Leta 1991 in v januarju 1992 je v reviji Naši razgledi objavil tri članke na temo lastninjenja, zadnjega od njih na naslovnici. V člankih je zagovarjal uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka kot uvod v razdelitev premoženja s certifikati v nematerialni obliki. Avtor knjige Enotna politična teorija. V novejšem času avtor člankov s področja alternativnih monetarnih sistemov.
