Samoprehitevanje : uvod v filozofijo samoomejevanja

Ustrojeni (naš lastni, odtujeni) svet nam tega ne daje, marveč ponuja zgolj brezdušne in vse bolj perverzne nadomestke boga, in nas (kolikor to seveda sami dopuščamo) sili le v vlogo/funkcijo oz. element svoje brezosebne, tehnične strukture. Naš ponotranjeni odgovor na nič sveta je namreč tisti, ki daje temeljni ton in barvo našemu odnosu do drugih, našemu sobivanju in prostoru sobivanja – naši etiki in morali ter svobodi in odgovornosti za skupni svet.

Avtor o knjigi: 

S pomočjo samoprehitevanja in samoodtujevanja smo se danes znašli v očitni apokalipsi. Grožnja s samouničenjem človeštva je postala realnost, ki zahteva od nas streznitev, prebuditev, upočasnjevanje, samozaustavljanje, temeljit razmislek in prosvetljeno samoomejevanje. Izhod iz samouničujoče poti razvoja človeštva predpostavlja, oziroma zahteva mnogoteri posamični zaobrat od golega ustrojenega življenja v sočutno, solidarno in soodgovorno sobivanje, kar pomeni, da ob bok volji do moči na konkretni individualni ravni postavimo »voljo do sobivanja«. Le-ta je tisti modus naših bivanjskih zmožnosti, oziroma moči, ki je pogoj nujno potrebnega samoomejevanja. Tako kot je življenje samo tam, kjer je volja do moči, tako je tudi sobivanje samo tam, kjer je volja do sobivanja – kot sredstvo za samoomejevanje volje do moči.

Paradoks samoomejevanja, ki se skriva v prastarem reku »hiti počasi« in se v začetku 21. stoletja pojavlja kot vse bolj popularen »manj je več«, je v pričujoči knjigi predstavljen kot odrešilna gnoza, ki jo poraja šele naš čutno konkretni, osebni prehod, premena ali zaobrat ustrojenega življenja v resnično posamično-skupnostno bivanje. Razodeto samoprehitevanje pa nam pri tem služi kot spodbuda in kot Ariadnina nit, ki nam je v pomoč, da se ne izgubimo v labirintih u-stroj-enega življenja in tragikomediji naturalizirane eksistence.

O avtorju: 

Ciril Klajnšček, rojen 1953 v Murski Soboti je po osnovni izobrazbi sociolog, sicer pa filozof, psiholog, psihoanalitik, gestalt coach, mojster karateja in več sorodnih borilnih veščin daljnega vzhoda z bogatimi osebnimi izkušnjami na številnih področjih vsakodnevnega življenja in dela kot so: vzgoja in izobraževanje, rehabilitacija invalidov, socialna politika, zaposlovanje, zdravstvo, zdravstvena vzgoja, preventiva, promocija zdravja, preprečevanje zasvojenosti, aktivno in zdravo staranje, javna uprava, odnos med vlado in nevladnimi organizacijami, tekmovalni šport in rekreacija ter humanitarna dejavnost. S svojimi mislimi, besedami in dejanji nam daje vedeti, da v sebi združuje in vsakodnevno uresničuje dvojino človeka in živali, nature in kulture, telesa in duha, posamičnosti in skupnosti, golega življenja in sobivanja, volje do moči in volje do sobivanja ter danega trenutka in večnosti.