Spregledana slovenščina : izvorno ozadje slovenskega besedotvorja

Ko se včasih bežno zazremo v slovenske besede, nas tu in tam prijetno preseneti kakšna njihova posrečena zgradba. Večini poznane take besede so NA-KLJUČ-JE, PO-MOČ, VSE-ENO. Ob glob ljem postanku ob besedah se izkaže, da je to prevladujoč način besedotvorja slovenskih besed. BESEDIŠČE slovenskega jezika BESEDE IŠČE. V tisočletjih je našlo obsežen BESEDNI ZAKLAD, katerega največja vrednost se skriva v ZAKLADIH BESED, ki v svoji pomenski sestavi nosijo, varu-jejo in nudijo pribežališče tistemu védenju, ki smo ga Slovenci že davno izgubili v kolesju zgodovine. Slovenske besede govorijo o tem, kako so naši predniki dojemali vesolje, človeka, čas, prostor, usodo, odnose …

Slovenščina pove, da človek in narod ne moreta narediti koraka NAPREJ, če se ne naslonita NA tisto, kar je bilo PREJ! Narod, ki izgubi svoj spomin je ranljiv, vodljiv in izpostavljen vplivu močnejših. Slovenci smo narod z mogočnim jezikom, v katerem je shranjen obsežen spomin. Slovenščina nas z razumevanjem pomenske zgradbe besed vabi na ramena naših prednikov, od koder bi imeli jasnejši razgled po bivanju.

Knjiga ‘Spregledana slovenščina’ razširja miselni okvir besedotvorja in s tem slovenščini omogoča, da zadiha s »polnimi pljuči«. Slovenski jezik je v svojem bistvu Modrec, ki je utrujen od prenašanja tujih bremen, ki so jih proglasili za njegova. Slovenščina je jezik CELOSTI, v kateri krožijo duhovno in snovno, obče in posamično, večno in minljivo, moško in žensko, kar dokazuje njeno starožitnost.