Še nikoli v zgodovini nismo imeli na voljo toliko informacij. Vendar večina med nami še vedno ne ve, kako v resnici deluje svet. Ta knjiga je poskus zmanjšanja tega primanjkljaja, saj ponuja razlago nekaterih najbolj temeljnih smernic naše resničnosti, ki urejajo in usmerjajo naše preživetje in blaginjo. Te se raztezajo od proizvodnje energije in hrane, prek zakonitosti našega materialnega sveta in njegove globalizacije, do tveganj, ki smo jim resnično izpostavljeni, negotovosti našega okolja in njegove prihodnosti.

Poleg teoretičnih razmislekov, ki k refleksiji spodbujajo tudi bralca, to delo temelji tudi na konkretnih prikazih. Beremo lahko na primer, da globalizacija ni neizogibna in nujna (dejstvo, da se 70 odstotkov svetovnih gumijastih rokavic izdela v samo eni tovarni na svetu, je leta 2020 postalo nezaslišano tveganje), pa tudi to, da naša družba kot celota še vedno povečuje svojo odvisnost od fosilnih goriv, tako da so vse obljube o globalnem razogličenju do leta 2050 zgolj pravljica.

Pa vendar avtorjev cilj ni napovedati osupljivo pozitivnih ali depresivnih scenarijev bodočnosti, temveč poskuša najti odgovor na eno najpomembnejših vprašanj našega časa: ali smo nepreklicno obsojeni na propad ali je pred nami svetlejša prihodnost?

Prepričljiva, s podatki bogata in širokopotezna interdisciplinarna knjiga enega vodilnih svetovnih mislecev, prinaša ugotovitve v napakah v obeh skrajnostih mišljenja – tako v optimističnih kot pesimističnih napovedih naše prihodnosti.

Iz knjige:

»V tej knjigi bom poskušal zmanjšati primanjkljaj razumevanja in pojasniti nekaj najosnovnejših stvarnosti, ki nam določajo preživetje in blagostanje. Ne želim podajati napovedi, prav tako ne mislim orisovati ugodnih ali neugodnih možnih prihodnosti. Nobene potrebe ni po širjenju tega priljubljenega in večno neuspešnega žanra, kajti dolgoročno je vse preveč nepredvidenih preobratov in vse preveč zapletenih interakcij, da bi jih bilo mogoče upoštevati – tako na ravni posameznika kot v širši skupnosti. Prav tako ne mislim zagovarjati katerega koli določenega (pristranskega) tolmačenja stvarnosti – niti kot razloga za obup, niti kot vira brezmejnih pričakovanj. Nisem niti pesimist niti optimist, le znanstvenik, ki skuša pojasniti, kako svet dejansko deluje, s tem razumevanjem pa bom skušal doseči, da bomo bolje dojeli svoje prihodnje omejitve in priložnosti.«

O avtorju:

Vaclav Smil (1943) je znanstvenik, politični analitik in interdisciplinarni raziskovalec, ki se posveča področju energije, okoljskim in demografskim spremembam, proizvodnji hrane, zgodovini tehničnih inovacij, ocenam tveganja in javnim politikam. O teh temah je ta češko-kanadski zaslužni profesor na Univerzi v Manitobi, tudi član Kanadske kraljeve družbe (Science Academy) in član Kanadskega reda (Order of Canada), objavil več kot petdeset knjig in okoli 500 razprav. Poleg uspešnice Kako v resnici deluje svet je v slovenščini na voljo tudi njegova knjiga Velikost.