Obtožena: Wiera Gran je poglobljena biografska pripoved, ki razkriva življenje Wiere Gran — poljske pevke in igralke judovskega rodu, znane po nastopih pred in med drugo svetovno vojno, tudi v varšavskem getu.

Granova je zapustila svoj dom, da bi preživela strašne razmere okupacije, a je po vojni ostala v središču razprav in dolgotrajnih obtožb, da je domnevno sodelovala z nemškimi oblastmi. V večletnih sodnih primerih in javnih očitkih je iskala opravičilo in resnico o svojem življenju in delu.

Biografsko delo protagonistko postavlja v kontekst zapletenih vprašanj identitete, preživetja, umetnosti in moralnih odločitev v času največjih preizkušenj. Knjiga odpira vpogled v osebnost, ki jo je zgodovina postavila pod drobnogled — ne le zaradi njene umetniške poti, ampak tudi zaradi neizbrisnih posledic dvomov, obtožb in bojev za svojo dobro ime.

O knjigi podrobneje:

Wiera Gran je bila ruska Judinja, rojena kot Weronika Grynberg leta 1916. Med nemško okupacijo je kot znamenita judovska pevka ob klavirski spremljavi Władysława Szpilmana nastopala v kavarni sredi varšavskega geta. Oba sta pekel geta preživela.

Na dan, ko je leta 1942 zbežala iz geta, je opazila Szpilmana v uniformi judovske policije, ko je Jude iz geta gnal v konvoj za taborišče, po vojni pa je prav on njo prvi osumil kolaboracije z Nemci in ji s tem uničil življenje. (V znanem filmu Pianist Romana Polanskega je prikazan v povsem drugačni luči!) Obtožbe so se vlekle skozi vse njeno življenje, in čeprav je bila na vseh procesih oproščena, to ni bilo dovolj za tiste, ki so jo obtoževali. Zadnjih trideset, štirideset let življenja je poskušala dokazati svojo nedolžnost in za to porabila vso svojo energijo.

Zdi se, da je bila Wiera Gran prikladna za grešnega kozla, ker je bila slavna pevka in za povrh še inteligentna lepotica. Sovraštvo zoper njo, ki je temeljilo na obrekovanju, je mobiliziralo in povezalo izseljenske skupnosti poljskih Judov. Nezaustavljivo širjenje klevet je za šansonjerko pomenilo socialni umor, saj ji je onemogočalo opravljati delo in si služiti kruh.

V osemdesetih letih je prenehala peti, ker je zaradi neprestanih pretresov izgubila glas. V nekem trenutku je omagala, pojavili so se prividi in preganjavica. Preganjanje, ki ga je izkušala, nenehni napadi preživelih iz varšavskega geta in pozneje izseljenske judovske skupnosti po vsem svetu so postali njena realnost. Na koncu se je vdala, se zaprla vase in v svoje pariško stanovanje, ki ga ni zapustila po več mesecev. Popolnoma sama je umrla v zavetišču pri poljskih nunah leta 2007.

Agata Tuszyńska je o Wieri Gran prvič slišala v enem izmed poljskih salonov v Parizu, pritegnili sta jo besedi »pevka« in »kolaborantka«. Njena knjiga Obtožena: Wiera Gran (Oskarżona: Wiera Gran, 2010) je nastala na podlagi pogovorov z Wiero Gran, gradiv iz poljskih, ameriških, izraelskih, nemških in francoskih arhivov, najrazličnejših dokumentov in pričevanj.

Ob izidu, tri leta po smrti Wiere Gran, je močno razburkala duhove. Zdi se, kot da bi se pevke držalo prekletstvo, ki preide tudi na tiste, ki raziskujejo njeno usodo. Družina Władysława Szpilmana je zoper Agato Tuszyńsko sprožila sodni proces na Poljskem in v Nemčiji, češ da v knjigi blati pianistov ugled. Plaz napadov nanjo so sprožili tudi mediji; obdolžili so jo, da je potvarjala resnico o Szpilmanu, in ji očitali, da je izrabila Wierino zasebno življenje in njene skrivnosti za škandal, s katerim je poskrbela za lastno promocijo.

A knjiga nikogar ne obtožuje. Še zdaleč ni le roman o slavni pevki in zvezdi nekdanje Poljske, je predvsem pretresljiva pripoved o tem, kako smo ljudje zmožni z neznosno lahkostjo uničevati življenja drug drugemu.

O avtorici:

Poljska pisateljica, pesnica in publicistka Agata Tuszyńska (1957) se je rodila v Varšavi. Diplomirala je iz zgodovine gledališča na varšavski akademiji za gledališče, doktorirala pa iz humanističnih znanosti na Inštitutu za umetnost Poljske akademije znanosti. V letih 1987–92 je bila asistentka na Inštitutu za literarne raziskave v Varšavi, v letih 1996–98 je predavala na Centru za novinarstvo v Varšavi, od leta 2001 pa umetnost reportaže in literarnega intervjuja na Univerzi v Varšavi. Od leta 2011 sodeluje z varšavskim Inštitutom za reportažo.

Doslej je objavila 19 knjižnih del, med drugim biografijo poljske igralke s preloma 19. in 20. stoletja Marie Wisnowske (Wisnowska, 1990), spomine poljske pisateljice in feministke Irene Krzywicke Izpovedi pohujševalke (Wyznania gorszycielki, 1992) in njeno biografijo Dolgo življenje pohujševalke: usoda in svet Irene Krzywicke (Długie życie gorszycielki. Losy i świat Ireny Krzywickiej, 1999), biografijo Singer: pokrajine spomina (Singer. Pejsaże pamięci, 1994), reportažo Nekaj portretov s Poljsko v ozadju: izraelske reportaže (Kilka portretów z Polską w tle. Reportaże izraelskie, 1993) in monografijo o Wieri Gran (Oskarżona: Wiera Gran, 2010). Zelo odmevni sta bili tudi njeni knjigi Družinska anamneza strahu (Rodzinna historia lęku, 2005), v kateri je opisala usodo svojih poljskih in judovskih prednikov med drugo svetovno vojno in po njej, ter Vaje iz izgube (Ćwiczenia z utraty, 2007) o zadnjih mesecih življenja njenega moža Henryka Daska, ki je umrl zaradi možganskega tumorja. Objavila je tudi šest pesniških zbirk, skupaj z Jerzyjem Żurkom pa napisala dramo Wiera (2013). Za svoje delo je prejela številne nagrade, mdr. nagrado Ksaweryja Pruszyńskega, ki jo podeljuje poljski PEN-klub.

📌 Za bralce, ki jih zanima:

• pričevanja iz časa druge svetovne vojne,
• osebne zgodbe umetnikov pod okupacijo,
• vprašanja identitete, spomina in moralnih odločitev,
• zgodovinski in družbeni kontekst nastopanja v ekstremnih razmerah,
• biografske refleksije o umetnosti, obtožbah in zgodovinskem razumevanju.